Kako se spopadati s stiskami, ki jih povzroča epidemija?

Nošnja mask, omejitev  telesnih stikov in obiskovanja bolnikov … v zadnjih mesecih marsikoga spravlja  v stres in s tem v izgubo zdravja. Kako si pomagati na naraven način? Kako v dani situaciji najbolje poskrbeti za zdravje?

 

 

Ni težko opaziti, da smo ljudje trenutno pod precej večjim stresom,  kot smo bili na začetku izbruha zloglasnega korona virusa. Razlogov za to je nedvomno več in verjamem, da jih čutite tudi sami. Namen članka ni razpravljanje o smiselnosti ukrepov, ki nas vodijo v stisko in stres, ampak podati nekaj idej, kaj lahko sami storimo za zmanjšanje nastalega stresa in preprečimo, da zaradi njega zbolimo. Vemo namreč, da strah, skrb, žalost, jeza in ostala negativna čustva zmanjšujejo našo imunsko obrambo, zaradi česar postanemo lahka tarča virusnih obolenj, pa naj gre za viruse prehlada, gripe ali pa za »novi« korona virus. Prav tako nam pod stresom misli begajo, tako se težje osredotočamo in ne zmoremo slišati odrešilnega šepeta lastne vesti. UM – mirjeni bomo nedvomno lažje našli rešitev iz stiske in obenem ostali zdravi.

Z vodo nad stres!

Stres ima mnogo podobnih znakov kot dehidracija. Če imate pospešen utrip, čutite slabost, utrujenost in glavobol, je lahko problem tako stres kot dehidracija ali pa oboje hkrati. Stres je izredno velik porabnik vode v našem telesu. Ta se ob stresu pospešeno izloča iz telesa med drugim tudi zato, ker nam srce bije hitreje, se izdatneje potimo in hitreje dihamo. Stres torej vodi v dehidracijo, a velja tudi obratno. Raziskave poročajo, da če popijemo samo pol litra premalo vode, se v telesu sproži stresna reakcija s porastom hormona stresa – kortizola. Kar pomeni, da vsakič ko v stanju stresa pijemo premalo vode, s tem izzovemo stres. Zaradi poraslega kortizola je tudi odpornost na okužbe slabša. Tako se torej nekako ujamemo v začarani krog izčrpavanja, saj stres povzroča dehidracijo, dehidracija pa stres. Da do tega ne bi prišlo, zlasti v stresnih obdobjih pazimo na ustrezno pitje kakovostne vode. Ob normalnem psihofizičnem stanju naj bi je zaužili vsaj 2 do 2, 5 litra dnevno. Ob stresu pa torej več. Ne pozabite še na dodajanje kakovostne soli (vsaj pol čajne žličke na dan), saj boste sicer utrpeli pomanjkanje mineralov. Več o ustreznem pitju vode, tudi za obvladovanje stresa, lahko preberete v knjigi dr. Batmanghelidja, Telo kliče po vodi.

Hrana in prehranski dodatki, ki podpirajo telo med stresom

Vsaka hrana, ki je kakovostna (domača, ekološka), uravnotežena glede na naše trenutne potrebe, in pripravljena z ljubeznijo, nahrani telo in dušo ter umirja posledice stresa. Zato v stresnih dneh pazite tudi na prehrano. Kadar je zaradi stresa šibka tudi naša imunska obramba, je namreč ne želimo še dodatno obremenjevati z nekakovostno hrano (sladkor, sladke jedi, predelana hran, rafinirane maščobe, ostanki pesticidov v živilih, konzervirana hrana …). Znano je npr., da že samo sladkor in živila, ki ga vsebujejo, močno znižajo našo imunsko obrambo še celih 4 do 7 ur po zaužitju. Sladkor namreč zmanjša aktivnost fagocitov - celic imunskega sistema, ki po telesu v krvi in tkivih lovijo, zajamejo vase in prebavijo škodljive bakterije in viruse ter odmrle celice.

Vojakom našega obrambnega sistema zato raje pomagajmo, vsaj v času povečanega stresa, s hrano (in prehranskimi dopolnili, denimo s kakovostnim vitaminom C), ki je bogata s pomembnimi vitalnimi snovmi, kot je npr. vitamin C, D, magnezij, cink, selen, omega 3 maščobe, lavrinska in kaprilna maščobna kislina ( najdemo jo med drugim v maslu, kokosovi maščobi) itd. Da npr. fagociti bolje delujejo, ko je v telesu dovolj C vitamina, je že davnega leta 1970 dokazal tudi Nobelov nagrajenec dr. Linus Pauling. Ta je ugotovil, da fagociti v sebi kopičijo tudi do 50-krat večjo koncentracijo C vitamina, kot jo je najti v krvi okrog njih. Nasičenost teh imunskih celic s C vitaminom, naj bi bila nujna za njihovo učinkovito opravljanje obrambnih funkcij – torej tudi za lovljenje in uničevanje škodljivih mikrobov. Ko nivo C vitamina v njih upade, upade tudi naša obramba.

Hrana, bogata z vlakninami, desnosučno mlečno kislino, probiotičnimi mikrobi ali njihovimi osnovnimi gradniki (tudi v obliki prehranskih dopolnil (npr. Balance-bazični napitek, Molkosan), ki krepijo črevesno floro, prav tako pripomorejo k lažjemu obvladovanju stresa. Koristni mikrobi v sestavi črevesne flore namreč niso zadolženi le za prebavo zaužite hrane, ampak proizvajajo tudi številne hormone in nevrotransmiterje, ki pozitivno vplivajo na naše počutje. Npr. sevi bakterije lactobacillus plantarum med drugim pomagajo izboljšati psihično počutje, saj proizvajajo nevrotransmiterje, pomembne za optimalno delovanje možganov. Raziskava uživanja teh probiotikov iz leta 2019 je na več kot 100 osebah, ki so trpeli zaradi stresa, med drugim pokazala tudi načilno znižanje nivoja kortizola in indikatorjev telesnega vnetja ter upad anksioznosti in stresa.

Bosonogi nad stres

Kadar je le mogoče, sezujte čevlje in se bosi sprehodite po bližnjem travniku, gozdu, po obali morja, … ali zaplavajte v morju, jezeru, reki ….  Narava zelo učinkovito stopi naš stres in nas vsaj za nekaj časa pomiri in pomaga, da se ponovno začutimo. Raziskava z leta 2004 dokazuje, da zemljenje – dotik telesa z naravno zemljino površino brez obuval - značilno zniža povišano raven kortizola, izboljša spanje in umiri stres. Ker kortizol pade, se naša obrambna moč telesa poveča. Raziskava iz leta 2007 prav tako potrjuje, da npr. bosonoga hoja  zmanjša splošni stres in napetost, kar se je videlo tudi v pozitivnih spremembah EEG (elektroencefalografija), EMG (elektromiografija) in srčnega utripa po zemljenju. Na učinke ni potrebno čakati dolgo, saj običajno nastopijo takoj, ko se bosonogi dotaknemo naravne zemljine površine.

Domači ljubljenčki

Tudi muca, kuža, papiga, račka, kokoška, konj in drugi domači ljubljenčki lahko pomagajo umiriti stresne dni.  Pravzaprav živali pogosto sodelujejo tudi v mnogih terapevtskih procesih, saj druženje z njimi med drugim blaži stres, zaskrbljenost, depresijo, občutek osamljenosti in izolacije. Pomagajo tudi k boljši koncentraciji in osredotočenosti. Že samo opazovanje živali (npr. ribe v akvariju,…) ima lahko pozitiven učinek na umirjanje stresa.

Antistresna eterična olja

Med pripravki, ki hitro umirijo napetost in stres, sodi tudi aromaterapija z izbranimi eteričnimi olji. Ker mnoga od njih delujejo ne le pomirjujoče ampak tudi protimikrobno, bomo z njimi blažili stres in obenem tudi uničevali morebitne škodljive mikrobe v naši okolici.

Med najpogosteje uporabljenimi eteričnimi olji za blažitev težav, povezanih s stresom (notranji nemir, anksioznost, napetost mišic, nervoza, upad koncentracije in osredotočenosti, razdražljivost, vzkipljivost, depresija, nespečnost …) zagotovo sodi kakovostno eterično olje prave sivke. Raziskave potrjujejo, da je terapija s sivko po učinku celo primerljiva s terapijo s sinteznimi zdravili. Po beleženju stranskih učinkov ene ali druge terapije je teh manj pri sivki, zato se vse več ljudi odloči za uporabo sivke. Poleg umirjanja zgoraj opisanih simptomov, povezanih s stresom, pri uporabi sivke beležijo tudi umirjanje telesnih vnetij in s tem olajšanje težav kot so glavoboli, migrene in bolečine v sklepih. Terapija s sivko lahko poteka na različne načine – npr. v obliki inhalacije preko inhalatorja ali prtička, napojenega s parimi kapljicami eteričnega olja; lokalnega nanašanja eteričnega olja na zapestje, zatilje, senc; v obliki sproščujoče masaže z oljem, kateremu je sivka dodana; kot aromaterapija prostora, kjer se gibljemo čez dan ali v spalnici, ko spimo; kot dodatek sproščujoči kopeli nog ali celega telesa, pri čemer sivko pomešamo v med ali smetano, da se lahko enakomerno pomeša z vodo, itd.

Pomirjujoč spanec

Eden od načinov umirjanja posledic stresa je tudi skrb za kakovosten spanec. Tudi tu se lahko ulovimo v začarani krog nastajanja vse večjega stresa, saj stres dvigne kortizol in onemogoča kakovosten spanec, posledično nekakovosten spanec pa terja nastajanje dodatnega stresa za telo. Posledica vsega tega je upad odpornosti in večja dovzetnost za infekcije. Zato si nujno vzemimo dovolj časa za večerno umirjanje (npr. večerni sprehod v naravi, poslušanje umirjene glasbe, prijetna nožna kopel s sivko, branje knjige, pogovor …), zagotovite si vsaj 8 ur spanja v zatemnjeni in mirni sobi brez električnih naprav.

V kolikor je stres že načel kakovost spanja, pa si lahko poleg uporabe pomirjujoče sivke kakovost spanja pomagamo povrniti tudi z izvlečki iz hmelja in baldrijana, ovsa, industrijske konoplje (CBD) itd.

Besedilo: Adriana Dolinar