Že Martin Krpan je vedel, kako dragocen tovor tihotapi vse onkraj meja. Sol, poimenovana tudi »belo zlato,« je od nekdaj nepogrešljiv dodatek jedem. A kot dobro vemo, če je nečesa preveč, je lahko hitro škodljivo. In podobno velja tudi za to dragoceno začimbo.
Sol pogosto okrivimo za številne bolezni. Pa je res temu tako? Kot bomo razkrili v članku, je težava bolj v kakovosti kot v količini zaužite soli. Katero sol uživate: industrijsko predelano, naravno sol ali morsko sol iz svežih zelišč? V Sloveniji je poraba soli še vedno nad priporočeno ravnjo, vendar raziskave (po podatkih NIJZ) potrjujejo trend zmanjševanja njenega uživanja. V prispevku pa lahko med ostalim preberete tudi, ali je teorija o solnem cvetu resnica ali le dobra marketinška poteza.
Sestava soli in njen učinek na organizem
Sol je v 98 odstotkih sestavljena iz naravnega minerala natrijevega klorida – NaCl (razmerje: 40 % natrija in 60 % klorida). Prav tako so lahko dodane majhne količine drugih mineralov.
Natrij in klorid sodita med najpomembnejša elektrolita in ju večinoma vnašamo s soljo, vendar ju telo potrebuje le v zelo majhnih količinah. Oba elektrolita sta življenjsko pomembna za uravnavanje porazdelitve vode v telesu ter kislinsko-baznega ravnovesja. Poleg tega imata pomembno vlogo pri prenosu signalov med živčnimi in mišičnimi celicami. Klorid je prisoten tudi v želodčni kislini, ki pomaga pri prebavi in ščiti pred patogeni ¹.
Telo je zgrajeno iz beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Za dobro delovanje potrebuje še nujno potrebne vitamine, minerale, elemente v sledovih, nekatere aminokisline in maščobne kisline (rečemo jim esencialne snovi). Minerali so rudninske snovi, ki jih telo ne more ustvarjati samo, zato jih moramo v telo vnesti s hrano. Med zelo pomembne minerale poleg natrija uvrščamo še magnezij, kalcij, kalij, železo, jod, fluorid, cink in selen ².
Natrij, kot že omenjeno, v telo vnesemo s soljo, iz telesa pa se izloča z urinom in blatom ter preko kože s potenjem. Potrebe po soli so povečane pri večjih telesnih naporih (šport, težja fizična dela), določenih bolezenskih stanjih (bruhanje, driska, povišana telesna temperatura) ter ob zelo močnem potenju ².
Čajna žlička na dan zadosti potrebam organizma po soli
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) na podlagi številnih raziskav priporočata za odraslo prebivalstvo vnos največ 5 g soli na dan (ena čajna žlička). Temu priporočilu sledi tudi Slovenija. Za osnovno delovanje organizma oziroma za t. i. fiziološke potrebe mladostniki in odrasli dnevno potrebujemo le 1,4 g soli, otroci pa glede na nižjo telesno težo še manj – v starosti od 1 do 4 let le 0,8 g soli ².
Čeprav v Sloveniji presegamo uživanje še priporočene dnevne količine soli za dobrih 130 odstotkov, pa je vzpodbuden podatek nacionalnih raziskav, saj te kažejo trend zmanjševanja uživanja soli. Predvsem pri moških se je v obdobju med 2007 in 2012 vnos soli zmanjšal za 9,8 %. Ženske že sicer zaužijejo manj soli, trend zmanjševanja pa je v primerjavi z moškimi nižji ².
Poudariti moramo, da natrij sam po sebi ni nevaren za naše telo. Kje se torej skriva srž problema? Vse več raziskav potrjuje, da je težava v količini in viru natrija. Vprašati se moramo ne zgolj, koliko soli zaužijemo, temveč tudi – kakšne kakovosti je ta sol? Uživamo naravno sol, kjer je natrij eden od mnogih mineralov v naravnem razmerju, ali posegamo po industrijsko predelani soli (gre za čisti natrij s primesmi toksičnih snovi)? Prav tako moramo biti pozorni, koliko vode popijemo in kakšno hrano zaužijemo, saj se v napačni prehrani lahko skriva veliko spornega natrija. Ta pa zmoti ravnovesje mineralov v telesu in povzroči nastanek različnih zdravstvenih težav, kot so srčno-žilna obolenja, bolezni ledvic ter možganov in podobno.
Solni cvet ̶ mit ali resnica?
Življenje oziroma hrano brez soli si zelo težko predstavljamo. Danes poznamo različne vrste soli: navadno, morsko, himalajsko, solni cvet. Solni cvet je posebna vrsta morske soli, saj je način pridobivanja zelo poseben. Postopek nabiranja in tudi sušenje potekata izključno ročno. Hranilno pa se od navadne soli razlikuje po deležu kalcija in magnezijevega sulfata ᶟ.
Solni cvet nastaja pod vplivom močnega sonca, ko se na površini morske vode ustvarijo tanke, krhke kristalne plasti. To cenjeno sol zaznamujejo fina tekstura, lahka topnost in nežen okus. Prav tako jo odlikuje visoka vsebnost mineralov. Kljub temu je solni cvet manj slan, saj vsebuje nižje vrednosti natrijevega klorida, kot ga ima kuhinjska sol. Ima pa na drugi strani več mineralov v sledovih, potrebnih za naš organizem ᶟ.
Zaradi svojega specifičnega pridobivanja je solni cvet dragocena začimba, ki jo uporabljamo, ko je jed že na krožniku. Zaradi rahlo slanega okusa je primerna tudi za posladke ̶ na primer k čokoladi ᶟ.
Zakaj je zeliščna sol Herbamare nepogrešljiva v naših jedeh?
Zeliščna sol Herbamare ni posebna le zaradi svežega okusa, njena največja skrivnost je v posebnem postopku izdelave. Sol se namreč macerira s svežo zelenjavo in zelišči in ne s posušenimi. Nadalje vsaka sol s posamičnim dodatkom zori ločeno, v posebnih posodah. Odvisno od dodane vrste zelenjave oz. zelišča zorenje traja 4–12 mesecev, šele nato posamezno sol v vakumu posušijo. Na koncu vseh 12 vrst zeliščnih soli pomešajo v eno in edinstveno kombinacijo – A.Vogel Herbamare.
Zaradi prijetnega in naravnega okusa takšne soli porabimo manj, jedi pa so bolj okusne. Sol Herbamare vsebuje tudi morsko algo Kelp, ki je naravni vir joda. Poudariti moramo tudi, da so vsa zelišča in zelenjava, ki jih zeliščna sol vsebuje, pridelane ekološko.
Alge Kelp: rjave morske alge Macrocystis pyrifera so naravni vir joda. Vemo, da jod pomaga vzdrževati normalno delovanje ščitnice ter proizvodnjo ščitničnih hormonov, ti pa uravnavajo presnovne procese v vseh celicah in telesno temperaturo.
Suzana Križ
Literatura in viri:
