Vas muči sinuzitis ali alergija?

Cvetoča drevesa so običajno prvi razlog za seneni nahod že od januarja dalje. Ker pa alergijo na pelod lahko zamenjamo za sinuzitis, ki se prav tako pogosto pojavlja v tem času, poglejmo, kakšna je razlika med njima …

 

Sinuzitis

Sinuzitis je običajno virusno ali bakterijsko vnetje sluznice nosu in sinusov. Je pogosta komplikacija prehlada ali gripe. Zato, preden se pojavi sinuzitis, običajno že bolehamo za prehladom ali gripo, kar čutimo v bolečinah v grlu, kašljamo, smo utrujeni, lahko bolijo mišice, nam curlja iz nosu in imamo morda tudi povišano temperaturo.

Da sta se prehlad ali gripa zakomplicirala v sinuzitis, bomo čutili v okrepitvi težav s sinusi ter umiritvi kašlja in drugih težav prehlada ali gripe. Zdaj imamo vse več izcedka iz nosu, ki se sčasoma lahko rumeno ali zeleno obarva. Dihanje postane oteženo, ker se nos zamaši zaradi vnete in nabrekle sluznice sinusov. Ker so sinusni prehodi namesto z zrakom napolnjeni s sluzjo in zamašeni, nas zaradi pritiska, ki se ob tem ustvarja, vse bolj v predelu sinusov boli glava. Izraziteje bolečine čutimo, ko se nagnemo naprej in navzdol. Prisotna je lahko tudi povišana temperatura in utrujenost. Tudi občutek za vonj se lahko izgubi.

Težave zaradi akutnega sinuzitisa, ki ga povzročajo virusi ali bakterije, ob pomoči ustrezne terapije običajno minejo v ca. 2 tednih.

Alergija

Seneni nahod ali sezonski alergijski rinitis povzroča pelod cvetočih rastlin, na katere smo alergični. Za razliko od prej omenjenega sinuzitisa se ta pojavi brez predhodnih znakov prehlada – bolečin v grlu, kašlja, utrujenosti, vročine itd.

Pojavi se v določenem obdobju leta, ko rastline, na katere smo alergični, zacvetijo in pričnejo v zrak sproščati obilje peloda, ki vzdraži sluznice dihal. Naenkrat začnemo kihati in izločati redko, vodeno sluz iz nosu. Histamin namreč sproži splakovanje sluznic, na katere se je ujel dražeč pelod. Sluznice nosu in sinusov ob alergijski reakciji nabreknejo in zamašijo nosne prehode ter otežijo dihanje. Lahko se pojavijo tudi pritisk in bolečine v področju sinusov. Če nosnih prehodov ne odpremo, se lahko sezonski alergijski rinitis tudi zakomplicira v virusni ali bakterijski sinuzitis, saj se v sinusih, polnih sluzi, ustvarja odlično gojišče za mikrobe.

Ob senenem nahodu je lahko sočasno prizadeta oz. razdražena tudi sluznica oči, kar opazimo v srbenju oči, rdečih očeh in solzenju. Lahko čutimo težave tudi na pljučih. Npr. ob dihanju nam lahko v njih piska.

Težave so običajno izrazitejše, ko smo zunaj in se umirijo, ko smo v zaprtem prostoru. Manj so opazne ob deževnih dnevih in bolj ob sončnih. Da gre za alergijo, je znak tudi umiritev težav, ko obraz večkrat dnevno operemo z vodo, v oči nakapljamo pomirjujoče kapljice s hialuronsko kislino in smetliko, nos in sinuse pa speremo s fiziološko raztopino ali nos zaščitimo z Nisita mazilom  preden gremo ven.

Lahko opazimo tudi razlike v težavah, ko se premikamo med različnimi geografskimi legami. Npr. v istem času opažamo izrazite težave v nižini, ne pa v visokogorju, kjer te rastline, ki nas dražijo, ne rastejo ali pa še ne cvetijo.

Veste, na pelod katerih rastlin ste alergični?

Pojavljanje in trajanje senenega nahoda tako praviloma sovpada s koledarjem cvetenja rastline, na katero smo alergični. Če se vaš nos odzove na cvetenje dreves, boste težave čutili že zelo zgodaj in sicer v januarju. Že januarja namreč zacvetita leska in jelša. Zaradi njiju imamo lahko seneni nahod vse do sredine aprila, najizrazitejše pa jih lahko čutimo od srede februarja do srede marca. Če se težave z alergijo začno pojavljati februarja in trajajo do začetka maja, je lahko vzrok pelod topola. V kolikor opažate izrazite težave z alergijo zlasti v aprilu, sta lahko kriva cvetenje jesena in breze. Prvi pelod se v zrak sprošča vse do srede junija, drugi pa do začetka junija. Če ste občutljivi na cvetenje trav, se bo seneni nahod pojavil nekje od srede aprila do septembra itd.

Najbolj močni povzročitelji senenega nahoda naj bi bile rastline, ki svoj cvetni prah oz. pelod za opraševanje raznašajo po zraku s pomočjo vetra. Tega se lahko v zraku ob cvetenju veliko nakopiči, kar občutljivim vzdraži sluznice. Med tako imenovane vetrocvetke npr. sodijo mnoga listnata drevesa, iglavci, trave, žita, hmelj in kopriva.

Na katere pelode najbolj odreagirate, lahko preverite tudi v koledarju cvetenja alergenih rastlin. Upoštevajte pa tudi dejstvo, da so vremenske razmere čedalje bolj ekstremne, zaradi česar se lahko zgodi, da tudi koledar cvetenja rastlin ne bo v pomoč za ugotavljanje, na katere pelode rastlin ste alergični. Višje temperature pozimi in spomladi namreč lahko spodbudijo hitrejše prebujanje in s tem hitrejše cvetenje mnogih rastlin. Za natančnejše ugotavljanje alergena bo zato seveda potrebno opraviti ustrezno testiranje, za obvladovanje alergije pa poiskati ustrezno pomoč.

»Dve muhi na en mah«

Ne glede na to, katera težava vas muči – ali je to sinuzitis (in že jemljete antibiotike) ali alergija (in že jemljete antihistaminik), obe lahko blažite tudi z registriranim rastlinskim zdravilom Sinupret. Gre za sinergijo korenine rumenega svišča, cveta jegliča, zeli kislice, cveta črnega bezga in zeli navadnega sporiša, ki med drugim delujejo protivnetno, protimikrobno, spodbujajo regeneracijo sluznice, odmašijo zamašene nosne prehode in olajšajo izločanje sluzi. V primeru virusnega ali bakterijskega sinuzitisa bo kombinacija petih zdravilnih rastlin pripomogla k umiritvi vnetja, čiščenju sinusov in hitrejšem okrevanju. V primeru alergij na pelode pa bo Sinupret preprečeval zamašitev sinusov, zastoj sluzi v sinusih ter nastanek mikrobnega vnetja.

Besedilo: Adriana Dolinar