Sončni vitamin D je več kot le kofaktor za kosti. Je močan imunomodulatorni hormon, ki igra ključno vlogo pri uravnavanju obrambnega sistema in preprečevanju sistemskih vnetij, ki poslabšajo potek bolezni dihal pri starejših.
Pri starostnikih, kjer se obrambna moč naravno zmanjšuje, pomanjkanje tega esencialnega hormona predstavlja tihega saboterja imunosti. Zaradi naravnih procesov staranja, ki med drugim zmanjšujejo učinkovitost sinteze vitamina D v koži, in zaradi zmanjšane izpostavljenosti poletnemu soncu, ima velika večina kronično pomanjkanje sončnega vitamina. To stanje ustvarja ranljivo točko, kjer lahko viroze, kot je gripa, nekontrolirano preidejo v hude respiratorne zaplete. Brez zadostne ravni vitamina D se telo ne more ustrezno odzvati, kar pogosto vodi v nepotrebno hospitalizacijo. Že obsežne meta-analize in klinične študije so potrdile, da je ustrezna raven vitamina D neposredno povezana z zmanjšanjem tveganja za okužbe dihal, kot so pljučnica, in posledično z zmanjšano stopnjo hospitalizacij pri rizičnih skupinah, ki so ustrezno nadomeščale deficit.
Pomanjkanje vitamina D lahko pojasni, zakaj so viroze (gripa …) in njihovi zapleti (pljučnica, bronhitis …) pri starejših bolj invazivni in pogosto zahtevajo klinično obravnavo. Njegova vloga je namreč bistvena na vseh ravneh imunosti.
Sodeluje v prvi obrambni liniji, saj je ključen za proizvodnjo in aktivacijo protimikrobnih peptidov (kot je katelicidin in različni defenzini) v epitelijskih celicah dihal. Ko patogen (virus ali bakterija) pristane na sluznici, se protimikrobni peptidi sprostijo v sluz in neposredno napadejo in uničijo celične membrane mikrobov. Ko vitamina D primanjkuje, so sluznice oropane pomembnih beljakovin, ki so del prirojenega imunskega sistema za uničevanje virusov in bakterij na mestu vdora v telo. To patogenom omogoča globljo in hitrejšo okužbo ter je razlog za prehod viroze v bakterijsko sekundarno okužbo.
Vitamin D je močan zaviralec prekomernega vnetja. Ko ga primanjkuje, pride pri akutni okužbi do nekontroliranega vnetnega odziva (imenovanega citokinska nevihta). To neustavljivo vnetje uniči pljučno tkivo, kar je glavni vzrok za akutno respiratorno stisko in potrebo po intenzivni negi, kar je pri starejših pogosta pot v hospitalizacijo.
Sončni hormon je ključen za aktivacijo in urjenje imunskih celic – celic T, ki so bistvene za ciljano uničevanje virusa in oblikovanje dolgoročnega imunskega spomina. Pomanjkanje te obrambe podaljša potek bolezni in poslabša sposobnost okrevanja.
Nadomeščanje vitamina D je nujen, varen in stroškovno učinkovit ukrep tudi za zmanjšanje resnih posledic okužb dihal. Ne smemo ga prepustiti naključju.
Če je poletje, ko naša telesa, obsijana s soncem, lahko tvorijo vitamin V, zaveznik našega imunskega sistema, so mrzli meseci njegovi saboterji. UVB-žarki morajo za telesno spodbudo tvorbe vitamina D na kožo padati čim bolj navpično. Od oktobra do aprila pri nas UVB-žarki prihajajo skozi atmosfero pod ostrim kotom in ne zmorejo sprožiti tvorbe vitamina D v koži. Ker ga tudi s hrano težko zagotovimo dovolj, ga moramo dodajati s prehranskimi dopolnili. Da pa bi vedeli, kakšno je stanje vitamina D v telesu, ga je potrebno izmeriti in meritvam ustrezno ukrepati. Več o merjenju ravni 25-hidroksivitamina D (25OH vitamin D) v krvi preberite v prispevku: Kako preveriti zaloge vitamina D.
Kot navajajo nekateri diagnostični laboratoriji, je vpliv standardnih priporočenih odmerkov na izboljšanje kostne gostote dokazan. Vpliv na potek ostalih zapletov, povezanih s pomanjkanjem vitamina D, pa še ni povsem znan. To pomeni, da uveljavljena priporočila, da je vrednosti vitamina D dobro dvigniti do 30 ng/ml (75 nmol/L), zagotavljajo podporo zdravju kosti, ne pa tudi nujno dobremu delovanju imunskega sistema in zdravju dihal.
Zato je pomembno spremljati nove ugotovitve raziskovalcev za celovite potrebe telesa po vitaminu D (ne le potrebe telesa za vzdrževanje krepkih kosti in zob) in jih temu ustrezno vpeljati v prakso.
Najnovejši pregled prospektivnih kohortnih študij ugotavlja, da lahko dvigovanje krvnih vrednosti vitamina D nad 30 ng/mL (75 nmol/L) bistveno zmanjša breme bolezni pri 8 od 10 najpogostejših vzrokov smrti v ZDA: bolezni srca, raku, COVID-19, možganski kapi, kroničnih boleznih spodnjih dihal, Alzheimerjevi bolezni in drugih demencah, diabetesu mellitusu in bolezni ledvic.
Raziskovalci navajajo, da serumske koncentracije nad 30 ng/mL (75 nmol/L) bistveno znižujejo tveganje za bolezni in umrljivost v primerjavi z vrednostmi pod 20 ng/mL. Ker ima 25 % prebivalstva ZDA in 60 % prebivalcev Srednje Evrope ravni pod 20 ng/mL, bi bilo treba koncentracije dvigniti nad 30 ng/mL. V raziskavi navajajo, da je to dosegljivo z dnevnim dodajanjem 2000 IE/dan (50 mcg/dan) vitamina D3, kar preprečuje bolezni in smrti.
Poleg tega bi dnevni odmerek med 4000 in 6000 IE vitamina D3 za doseganje krvnega nivoja vitamina D med 40 in 70 ng/mL (100–174 nmol/L) zagotovil večjo zaščito pred številnimi neugodnimi zdravstvenimi izidi. Prihodnje smernice in priporočila bi morale vključiti ugotovitve iz opazovalnih prospektivnih kohortnih študij in dobro zasnovanih kontroliranih randomiziranih študij za izboljšanje javnega zdravja in individualizirane oskrbe.
Za optimalno imunsko delovanje in zmanjšanje tveganja okužb je torej priporočljiva terapevtska raven vsaj med 30 in 50 ng/ml oz. µg/L (75 in 125 nmolL).
Za vzdrževanje te ravni je pri starejših običajno potrebna višja dnevna doza kot pri mlajših, zato se priporoča jemanje tudi do 10 000 IE dnevno, oz. se odmerek še dodatno prilagodi glede na telesno težo (osebe s previsoko telesno težo potrebujejo višje odmerke) in izmerjeno vrednost krvnega vitamina D (ob hudem pomanjkanju so odmerki lahko višji, seveda v posvetu s strokovnjakom).
Pomembna je tudi sinergija vitamina D z vitaminom K2. Vitamin D poveča absorpcijo kalcija, vitamin K2 pa zagotovi, da se ta kalcij usmeri v kosti in zobe in ga odmakne od žil in mehkih tkiv, s čimer preprečuje neželeno kalcinacijo ožilja, kar je pri starejših osebah izredno pomembno. Tega je zato dobro prav tako dodajati. Telesno sposobnost tvorbe K2 pa podpiramo tudi z vsem, kar krepi črevesno floro, ki vitamin K2 tvori (npr. A.Vogel Molkosan).
Ustrezna raven vitamina D je torej prva in najpomembnejša linija obrambe pred resnimi zapleti okužb dihal pri starejših. S preprostim, varnim in celostnim nadomeščanjem lahko bistveno zmanjšamo tveganje za hospitalizacijo in izboljšamo kakovost bivanje na jesen življenja.
Besedilo: Adriana Dolinar
