Koristni članki

Glasno in jasno tudi pozimi


Kako glas nastane in kako ga pozimi, ko je ta bolj ogrožen, zaščititi?

Glasno in jasno tudi pozimi

Kako glas nastane?

Da lahko spregovorimo ali pa zapojemo, kot v video posnetku nazorno razlaga dr. Dan, nam omogoča sistem za proizvodnjo glasu, ki sestoji iz 4 delov. Ti so „pogon, vibrator, resonator in artikulator“.

Vsak motor za delovanje potrebuje pogonsko energijo, z glasom ni nič drugače. Dihanje oz. dih je pogonska energija za proizvodnjo glasu. Torej dihanje glasu daje energijo in moč. Prvi pogonski sestavni del tega sistema zato predstavlja zrak, ki ga iz pljuč potisnemo mimo glasilk navzven ali pa vdahnemo v pljuča.

Drugi del (vibrator) je ustroj dveh mišičasto vezivnih,  zaklopki podobnih struktur - glasilk. Nahajata se za adamovim jabolkom v larinksu. Ko vdahnemo ali izdahnemo, se ob govoru ali petju glasilki približata ena drugi in z vibriranjem ustvarjata zvok. Če pa zbolj dihamo in smo tiho, se glasilki umakneta, da zrak prosto teče. Glasilke lahko vibrirajo počasi ali pa izjemno hitro - torej od ca. 100 do 1000- ali večkrat na sekundo – odvisno pač od višine glasu, ki jo zmoremo proizvesti. Višino glasu med drugim nadzorujejo tudi mišice v grlu. Zvok samih glasilk pa še ne predstavlja dokončnega glasu. Zvok, ki ga glasilke proizvajajo ob vibriranju, je namreč podoben brnenju ali pa brenčanju. Zato za dokončno formiranje zvoka in smiselnih besed potrebujemo še resonator in artikulator.

Resonator sestavljajo larinks, farinks in ustna votlina. Ti zvok, ki prihaja iz glasilk, ojačajo. Torej v grlu, nosu, sinusih in ustih se zvok specifično za posameznika ojača. Kakšen bo ta zvok, je torej odvisno od teh struktur, ki so običajno večje pri moških in manjše pri ženskah. Še en dober primer, kako sprememba struktur „resonatorja“ vpliva na glas, je mutacija glasu pri fantih v puberteti. Glas se namreč pri fantih zaradi rasti struktur resonatorja v času pubertete iz prej nežnega, lahko tudi cvilečega … spremeni v globokega.

Še zadnji, četrti del - „artikulator“, pa predstavljajo ustnice in jezik. Ta del sistema za proizvajanje glasu  ojačan zvok oblikuje v smiselne enote – besede.

Zdrav duh v zdravem telesu - zdrav glas

Zdaj, ko vemo, kako glas nastane, je logično, da „jasno in glasno“ lahko pojemo ali govorimo le, če so vsi deli telesa, ki sodelujejo pri ustvarjanju glasu, zdravi. Torej pljuča (s trebušno votlino), glasilke, grlo, nos, sinusi, usta … Če smo npr. glasilke preutrudili zaradi glasnega več urnega navijanja na nogometni tekmi, bodo te nekaj časa zaradi otečenosti tkiv težko vibrirale, kar se bo poznalo na hripajočem glasu. Če nas muči alergija na seneni nahod, bo zaradi prizadetosti nosu in sinusov prizadet tudi naš glas. Če nas boli želodec, bomo le s težavo dihali s polnimi pljuči itd.

Če želimo imeti „zdrav glas“, pa ne gre zanemariti tudi našega psihičnega počutja. Ko smo sproščeni, dobre volje in zadovoljni, je naš glas „poln energije“. Ko smo pod stresom, pa se stres odraža tudi na našem glasu. Npr.  žalost znano  izčrpava energijo pljuč, zaradi česar je dihanje spremenjeno (npr. šibko in plitko), s tem pa je šibak in tih tudi naš glas. Prav tako je iz tradicionalnih medicin znano, da žalostni ljudje pogosteje zbolijo na dihalih. Če podležemo npr. prehladu ali gripi, pa se bo to seveda poznalo tudi na glasu, saj so lahko bolj ali manj prizadeti vsi deli sistema za ustvarjanje glasu. Npr. zaradi vnetja glasilk bomo pridelali hripavost ali celo začasno izgubo glasu. Zaradi vnetih sinusov in zamašenega nosu bo glas spremenjen zaradi oviranega ali pa blokiranega prenašanja zvoka od glasilk skozi nosno votlino in nos. Če imamo bronhitis ali pljučnico, pa je glas prizadet na pogonskem delu, ki sploh daje energijo, da lahko govorimo ali pojemo.

Glas je pomembno sredstvo komunikacije, za prenekatere pa celo sredstvo, s pomočjo katerega se preživljajo (predavatelji, TV ali radijski napovedovalci, novinarji, pevci, igralci …), zato ga je dobro zlasti v zimskih mesecih še posebej skrbno varovati. Pozimi je namreč glas bolj na udaru zaradi mraza, suhosti zraka, pomanjkanja hrane, polne vitalnih snovi, pomanjkanja sončne svetlobe, spanja in počitka …, kar lahko naše obrambne moči ošibi, posledica pa je, da prej podležemo virusom prehlada ali gripe.

Ker je le močan obrambni sistem lahko kos prenekaterim škodljivim mikrobom (npr. virusom prehlada ali gripe), ki pozimi prizadenejo dihala in s tem naš glas, je dobro predvsem skrbeti, da bo naš imunski sitem krepak. Obrambnim močem bomo npr. preventivno pomagali, če bomo pili dovolj vode, uživali kakovostno, vitaminov in mineralov polno hrano, dovolj spali, počivali, se gibali na svežem zraku …, pa tudi sproščali in sproti reševali stresne situacije. Veliko natančnih informacij o naravni in učinkoviti krepitvi imunskega sistema lahko preberete v knjigi švicarskega naturopata Alfreda Vogla Ljudski zdravnik in v knjigi Adijo prehladi.

V obeh knjigah pa med drugim najdete tudi nasvete za naravno zaščito dihal in s tem tudi našega glasu. Npr. dve pomembni rastlini, ki pomagata tudi pri zaščiti našega glasu, sta ameriški slamnik (škraltna ehinaceja) in islandski lišaj. Zakaj?

Kako lahko ameriški slamnik in islandski lišaj zaščitita naš glas?

Številne raziskave alkoholnega izvlečka cele, ekološke rastline šklatne ehinaceje dokazujejo, da je ta rastlina zelo učinkovita tudi v preventivnem smislu. Denimo bistveno zmanjšuje število ponavljajočih se obolenj dihal (kot sta prehlad in gripa) ter prav tako zmanjšuje število zapletov (npr. sinuzitis, angina, pljučnica …), ki se lahko razvijejo iz prehlada ali gripe. Manj prehladov in manj njihovih zapletov pa seveda pomeni več zdravja tudi za naše glasilke in ostale dele dihal, ki sodelujejo pri nastajanju glasu.

Z uživanjem škrlatne ehinaceje (npr. A. Vogel Echinaforce tinktura), se npr. mnogo občutljivih ljudi (z oslabljenim imunskim sistemom – npr. tisti, ki pogosto zbolijo za prehladom in gripo) zavaruje že od pozne jeseni, pa vse preko zime in do zgodnje pomladi. Če ne prej, se z njo zaščitite vsaj tedaj, ko je okrog vas veliko prehlajenih ali pa gripoznih ljudi ali ko ste psihofizično utrujeni ali izčrpani. Ker pa nam ameriški slamnik lahko pomaga tudi lokalno – na sluznicah, je dobro pripravke, ki ameriški slamnik vsebujejo, preventivno tudi direktno nanašati na sluznico ust in grla. Učinkovine ameriškega slamnika namreč že ob kontaktu z virusi te blokirajo tako, da jim onemogočajo naselitev na sluznico grla in nadaljne razmnoževanje ter širjenje v nos in sinuse oz. navzdol na glasilke in pljuča. Zato če že iz preventivnega (ali pa kurativnega) namena krepitve odpornosti uživate tabletke iz ameriškega slamnika (npr. A. Vogel Echinaforce tablete), teh ne pogoltnite takoj, ampak raje raztopite v ustih. Če uživate tinkturo, to lahko nakapljate direktno v usta in pustite, da prek sluznice preide v telo. Vkolikor ste na alkohol občutljivi, lahko tinkturo ameriškega slamnika razredčite z malo vode in preden jo pogoltnete, požvrkljate z njo po ustih in pogrgrate. Lahko pa za zaščito sluznice ust in grla (ter s tem glasilk) pred virusi prehlada ali gripe uporabljate tudi pršilo iz ameriškega slamnika (npr. A. Vogel Salvisan). Takšna lokalna obramba pred virusi je še posebej dobrodošla, če smo v neposredni bližini obolelega za prehladom ali gripo. Prvo mesto naselitve virusov, ko jih z zrakom vdahnemo v telo, je namreč prav sluznica grla. 

Preventivno pa lahko sluznico ust, grla in glasilk zaščitimo tudi z jemanjem islandskega lišaja. Islandski lišaj vsebuje zdravilne sluzi, ki sluznico grla (tudi glasilk) prekrijejo, vlažijo in ščitijo pred poškodbo ali vnetjem. Prav tako pomagajo tudi k hitrješi regeneraciji, npr. v primeru že prizadete sluznice glasilk, zaradi glasnega ali dolgega govorjenja ali petja, navijanja na tekmah … ali pa zaradi vnetja. Za preventivno uporabo so še posebej priročne pastile iz islandskega lišaja. Najdete jih v različnih okusih - npr. ribez, mentol, ingver … in jakostih. Sluznico še močneje podprejo pastile, ki poleg islandskega lišaja vsebujejo tudi hialuronsko kislino (npr. Isla Medic). Ker hialuronska kislina nase veže veliko vode, takšne pastile sluznico še izdatneje vlažijo, ščitijo in pomagajo k hitrejšemu celjenju oz. regeneraciji.

Besedilo: Adriana Dolinar

Soglasje

Dovoljujem obdelavo osebnih podatkov za namen posredovanja e-novic.  
 
Seznanjen sem s Politiko zasebnosti ter da imam možnost kadarkoli preklicati podano privolitev, kar ne vpliva na zakonitost obdelave pred preklicem privolitve. To lahko storim tako, da v posamezni e-novici kliknem na Odjava oziroma pošljem e-sporočilo z zahtevo na .

Soglašam, da Farmedica d.o.o. Leskoškova 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: upravljavec) obdeluje moje osebne podatke (ime, priimek, e-poštni naslov) za namen posredovanja e-novic.

© 2006-2019 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.