Muhasti mrzli, topli in vlažni dnevi so odlična podlaga, da zbolimo na dihalih, kjer pogosto ne gre brez nadležnega kašlja. Marsikdo išče način, kako ga čim prej odpraviti, a ni vsaka pot prava.
Preden se lotimo obvladovanja kašlja, je treba vedeti, s kakšno vrsto kašlja imamo opravka. Z zaviralci kašlja si lahko hitro povzročimo več škode kot koristi.
Zakaj sploh kašljamo?
Kašelj je naš obrambni mehanizem. Brez njega bi se tujki in sluz kopičili v pljučih in nam v skrajnem primeru celo onemogočili dihanje. Kašelj torej skrbi, da so naše dihalne poti v pljučih prehodne in čiste. S kašljanjem oz. z eksplozivnim izdihom se namreč tujki in nakopičena sluz odstranijo iz pljuč, da ta lahko normalno opravljajo svojo funkcijo. Za sprožitev kašlja gre predvsem zasluga občutljivi sluznici sapnika in manjših sapnic. Ta je namreč zelo občutljiva in refleks kašlja sproži, takoj ko zazna prisotnost dražečih plinov, prahu ali kopičenje sluzi (npr. zaradi okužbe dihal). Slednje – kopičenje sluzi, je prav tako del obrambe občutljive sluznice dihal. Več sluzi se namreč tvori zato, da vanje ujamemo prašne delce, mikrobe in druge tujke, ki jih nato s kašljem varno odstranimo iz dihal.
Zakaj ni pametno kašlja za vsako ceno preprečevati?
Kot vidite, je kašelj pomemben obrambni mehanizem telesa. Preden stopimo pred pult v lekarni, raje dobro premislimo, ali res potrebujemo nekaj »proti« kašlju. Morda namreč potrebujemo naravne pripravke, ki bodo podprli prizadevanje telesa, da učinkovito in hitro očisti dihalne poti ob prehladu. To še posebej velja, če je naš kašelj moker, vlažen oz. produktiven, kar prepoznamo po presežku goste sluzi v pljučih, ki jo je potrebno izkašljati. Če v takšnem primeru uporabimo pripravke »proti« kašlju, bomo refleks za kašelj (oz. potrebo telesa po čiščenju pljuč) utišali, sluz in v njej nakopičeni virusi in/ali bakterije pa bodo ostali v dihalih in tam vnetje le še dodatno poglabljali. Posledično lahko iz navadnega prehlada po nepotrebnem pridelamo še bronhitis ali celo pljučnico.
Kako ukrepati ob mokrem, vlažnem oz. produktivnem kašlju?
Kadar gre za moker kašelj, zaviralci kašlja niso na mestu. Običajno nas ob akutnih vnetjih spodnjih dihal, kot sta prehlad in navadna gripa, muči predvsem moker kašelj. Na začetku vnetja (v prvih nekaj dneh) je sicer kašelj lahko varljivo suh. Varljivo zato, ker takrat skoraj nič sluzi ne izkašljujemo, nas pa kljub temu draži, da pokašljujemo. A kmalu po tem se prične iz sluznice spodnjih dihal luščiti obilje sluzi, kar je znak intenzivnega boja imunskih celic s povzročitelji vnetja. Če imate torej občutek, da kašljate suho in ste na začetku prehlada, ne hitite z zaviralci kašlja. Njihova uporaba v tem primeru ni priporočljiva.
Varljivo suh kašelj ob prehladu se lahko pojavi tudi takrat, ko premalo pijemo. Spijete 2–2,5 l vode dnevno? Ko pijemo premalo, se lahko sluz močno zgosti in zasuši na sluznici dihal. Izkašljevanje je oteženo, mi pa imamo občutek, da gre za suh kašelj. Ko se ponovno dovolj hidriramo in poskrbimo tudi za primerno vlago bivalnih prostorov, se tudi sluz znova zmehča in jo lažje izkašljamo.
Naravnih pripravkov za lažje izkašljevanje je veliko. Pri mokrem kašlju si lahko pomagamo s parnimi inhalacijami. V ta namen lahko večkrat dnevno inhaliramo paro slane vode, ki pripomore k redčenju sluzi v dihalih. Za boljši učinek lahko dodamo še nekaj kapljic kakovostnih eteričnih olj evkaliptusa, bora, poprove mete ali drugih. Evkaliptus je zaradi številnih blagodejnih lastnosti najbolj pogosto uporabljeno eterično olje pri težavah s kašljem. Poleg protimikrobnega delovanja namreč tudi blaži vnetja in pomaga obnavljati prizadete sluznice dihal. Že pripravljeno mešanico izbranih eteričnih olj za dihala, v kateri je tudi evkaliptus, najdete v A. Vogel Po-Ho eteričnem olju.
Med močnejše pripravke za lajšanje izkašljevanja sodi izvleček iz bršljanovih listov (Prospan). Zdravilo je na voljo v obliki pastil, šumečih tablet ali sirupa (tega lahko uživajo že otroci od 2. leta) in ima kombinirano delovanje: sprošča krč mišic dihal (bronhov) in s tem zmanjša draženje sluznic dihal. Manj draženja sluznice pomeni manj draženja h kašlju. To je še zlasti dobrodošlo na začetku prehlada, ko se v pljučih še ne tvori veliko sluzi, nas pa kljub temu draži h kašlju. Prospan mehča in redči gosto sluz, ki se nabira v pljučih, zato se ta lahko lažje odlepi od sluznice dihal in izloči s kašljanjem. Posledično torej skozi normalno odprte in ne zakrčene dihalne poti zmehčano sluz lažje izkašljamo. Ker je naloga učinkovito opravljena, tudi potreba po kašlju kmalu izzveni.
Da ob vsem tem lahko tudi neovirano dihamo skozi nos, moramo poskrbeti še za redno čiščenje nosu in nosnih prehodov. Dihanje skozi usta namreč izsušuje sluznico spodnjih dihal in povzroča draženje h kašlju.
Kako ukrepati, ko nas k suhemu kašlju draži iz grla?
Ker je ob prehladu pogosto prizadeto tudi grlo, lahko draženje k suhemu kašlju izvira tudi od tod. V tem primeru so dobrodošli pripravki za umirjanje in obnovo prizadete sluznice grla.
Učinkovito lahko pomagajo čaj ali pastile iz islandskega lišaja. Če se odločimo za čaj, ga je potrebno piti po požirkih skozi cel dan. Pastile (npr. Isla moos) so seveda preprostejše za jemanje, saj jih le počasi raztopimo v ustih večkrat dnevno (lahko tudi ponoči). Na ta način sluznica grla ostaja ves čas zaščitena pod slojem polisaharidov, ki se sproščajo iz pastil. Sluznica pa je tako ves čas ustrezno vlažna in zaščitena pred mikrobi in dražečimi snovmi in se lahko hitreje obnovi. Zasluge za to nosijo tudi protibakterijsko delujoče lišajne kisline. Ker se sluznica grla lahko na ta način hitro pozdravi, se tudi dražeč suh kašelj iz grla umiri.
Veliko več o naravnih ukrepih ob pojavu kašlja si lahko preberete tudi v knjižici Adijo prehladi.
Besedilo: Adriana Dolinar
