Vse več ljudi se poslužuje samozdravljenja, kar je razveseljivo. Lahko pa je tudi zaskrbljujoče, kadar tega ne obvladamo najbolje ali si ga celo napačno razlagamo. Poglejmo si nekaj konkretnih primerov.
Uporaba ostankov sinteznih zdravil
Verjetno se vam je že zgodilo, da vam je od terapije, denimo, bakterijskega vnetja mehurja ostalo nekaj kapsul ali tablet antibiotika in ste jih shranili za vsak slučaj v domačo lekarno, za kasnejšo uporabo. Ob ponovnem vnetju mehurja so bile tako tablete takoj na dlani. Stanje se je ob zaužitju antibiotika seveda hitro umirilo, a ker jih ni bilo dovolj za celotno terapijo, se je vnetje sečil zelo hitro ponovilo. Razlog za ponovni pojav vnetja je v tem, da bakterij nismo učinkovito obvladali, saj je bila terapija bodisi prekratka ali pa antibiotik ni bil ustrezen glede na vrsto bakterij. Najpogosteje sicer gre za E. coli, toda vzrok vnetja je lahko tudi kje drugje. Ob takšnem »samozdravljenju« si lahko pridelamo še kup drugih težav, med katerimi je tudi odpornost bakterij na uporabljen antibiotik. To pomeni, da ko nam ga bodo naslednjič predpisali za isto ali katero drugo vnetje, ta kljub polni terapiji ne bo deloval, ker so nanj bakterije razvile odpornost.
Pogosto se npr. v starejši populaciji vrši tudi »trgovanje oz. izmenjava« sinteznih tablet za različne namene, npr. proti bolečinam, proti vnetju v sklepih, za spanje, za prebavo … Nekateri pač laično sklepajo, da če je njim nekaj pomagalo, da bo tudi pri sosedu ali sosedi s podobnimi težavami tako. Lahko imajo srečo in učinek res ne bo izostal, najverjetneje pa temu ne bo tako ali bo celo nastopil stranski učinek (npr. bruhanje, diareja, slabost, omotičnost, razbijanje srca, alergija …) na pripravek. Slednji lahko nastane iz različnih vzrokov, npr. zato ker sintezni pripravek ni v pravi jakosti (je npr. premočan), se tepe z ostalimi sinteznimi zdravili, ki jih oseba uživa, je kontraindiciran na določene druge težave, ki jih oseba ima, vsebuje nekaj, na kar je oseba alergična itd. Praviloma zdravnik vse to prej preveri, preden vam kaj od tega predpiše, zato je takšna oblika »samozdravljenja« zelo vprašljiva in lahko tudi zelo nevarna.
V resnici takšni in podobni primeri jemanja sinteznih pripravkov nimajo nič skupnega s pojmom samozdravljenja in najbolje bo, da se takšnih ukrepov ne poslužujemo. Če res mislimo, da nam bodo v pomoč le sintezna zdravila, potem raje poiščimo ustrezno pomoč pri zdravniku, ki mu zaupamo, saj naj bi ta praviloma najbolje vedel, kateri sintezni pripravek za trenutno stanje res potrebujemo.
Uporaba naravnih pripravkov nepreverjene kakovosti
Mnogi se iz različnih razlogov ob blagih ali celo hujših tegobah obračajo k resničnemu samozdravljenju, kar je razveseljivo, saj to pomeni, da odgovornost za svoje zdravje prevzemajo v svoje roke. Je pa za učinkovito samozdravljenje potrebna resna poglobitev, med drugim v celostne vzroke za nastanek bolezni in v celostne naravne načine oz. metode samozdravljenja, katerega del so tudi kakovostni naravni pripravki. Večja bo poglobljenost v omenjena področja, večja bo učinkovitost samozdravljenja in obratno. Torej površnost nas lahko prikrajša za dober učinek ali celo izpostavi nevarnim pripravkom.
Poglejmo si primer eteričnih olj. Mnogi sploh ne vedo, da so na trgu poleg naravnih na voljo tudi takšna, ki so derivati nafte (pakirana podobno, a označena kot dišave). Sintetična dišavna olja lahko vsebujejo mnoge telesu toksične snovi, saj so narejena iz stranskih proizvodov petroleja (ki je naftni derivat) kot so aldehidi, derivati benzena, toluena itd. Ker so cenejša, jih mnogi raje uporabljajo kot dražja, a naravna eterična olja, žal pa takšna uporaba ni brez tveganja. Uporaba takšnih dišav v samozdravljenju - aromaterapija prostora, inhalacije ob prehladih, mešanje le teh v naravno kozmetiko, npr. mila ali kreme, njihovo uživanje itd., je namreč lahko telesu nevarno. Nadalje ni vseeno, ali za samozdravljenje izbiramo naravna eterična olja, ki so pridobljena iz rastlin konvencionalne vzgoje ali iz divje rastočih ali iz rastlin ekološke vzgoje. Slednji dve opciji sta boljši od prve, kjer se zelišča, pomaranče, limone … tretira s pesticidi, umetnimi gnojili …, saj ostanki le-teh lahko pridejo v končni produkt, kar lahko škodljivo vpliva na naše telo (npr. pojav alergij, draženje dihal …). Eterična olja so lahko narejena z dvojno destilacijo, kar zopet kaže na višjo kakovost, kot če so narejena z enojno. Dvojna destilacija se običajno uporablja za dosego bolj čistih eteričnih olj. Torej, ko posegamo po eteričnih oljih, je dobro, da poznamo vsaj zgoraj navedene kriterije kakovosti, če želimo od njih prejeti kar največ koristi in nič škode.
Občutne so lahko tudi razlike v kakovosti (in s tem učinku) med pripravki iste rastline. Zato bodite pozorni tudi pri izbiri zeliščnih pripravkov za samozdravljenje. Veliko denimo že vemo o blagodejnih koristih ameriškega slamnika. Mnoge raziskave kažejo na njegovo učinkovitost v preprečevanju in obvladovanju viroz, v reguliranju delovanja imunskega sistema (s čimer preprečuje celo citokinske nevihte na področju pljuč - to je hudega vnetja pljuč zaradi preburne reakcije imunskega sistema), v kontaktnem blokiranju vstopa v celico številnim, tudi zloglasnim virusom itd. Zato ljudje vse pogosteje posegajo po izdelkih, ki ameriški slamnik vsebujejo in v upanju na opisane učinke npr. pijejo čaj iz posušenih cvetov ameriškega slamnika ali uživajo stisnjen sok nadzemnega dela ameriškega slamnika, ki je konzerviran z alkoholom ali ližejo bonbone z ameriškim slamnikom itd. Toda zgodi se, da so eni s pričakovanimi učinki zadovoljni, drugi pa ne. Razlog za nezadovoljstvo je v tem, da niso izbrali pripravka, narejenega iz cele, ekološko vzgojene rastline (nadzemni in podzemni del v razmerju 95 : 5) in pridobljenega s pomočjo alkoholne ekstrakcije (kot je npr. A. Vogel Echinaforce), saj le-ta kombinacija in način ekstrakcije omogočata navedene blagodejne učinke. Torej bodite pozorni pri prebiranju raziskav in posledično pri izbiri pripravkov, saj se rezultati raziskav nanašajo le na testirani izvleček in ne na rastlino na splošno. Zato ni vseeno, kako so rastline predelane v končne produkte. Nekatere zdravilne snovi rastline se namreč topijo v alkoholu, nekatere v maščobah, nekatere v vodi, nekatere se izgubijo s sušenjem, nekatere so prisotne le v koreninah itd. Dobro je zato posegati po pripravkih, ki so narejeni po recepturah, ki so dokazano varne in učinkovite. Pogosto slednje najdete v pripravkih, ki so registrirani kot rastlinska zdravila, saj da bi to lahko bila, morajo imeti opravljene klinične raziskave o učinkovitosti in varnosti.
Besedilo: Adriana Dolinar
