Koristni članki

Nespečnost lahko poslabša naš spomin!


Ne morete zaspati, ko ležete k nočnemu počitku? Se ponoči prebujate in težko ponovno zaspite? Se zbudite prezgodaj zjutraj in ne morete več spati? Morda trpite zaradi nespečnosti, ki jo je dobro odpraviti ne le zaradi splošnega boljšega počutja, ampak tudi zaradi ohranjanja zdravja možganov in s tem našega spomina.

Vrste nespečnosti

V grobem nespečnost delimo na primarno in sekundarno. Pri prvi težave s spanjem ne nastanejo zaradi drugih zdravstvenih težav ali okolja, pri drugi pa so težave s spanjem povezane z drugimi zdravstvenimi težavami oz. obolenji. Za primarno nespečnostjo trpimo, če imamo v uvodu opisane težave s spanjem vsaj en mesec.

Znano je, da nespečnost vpliva na naše slabše počutje, moti delovno storilnost, lahko pa vnaša tudi nemir v naše socialno življenje.

V kolikor pa nespečnost postane neobvladljiva, pa lahko naše zdravje še bolj načne. Povišan krvni tlak, srčni infarkt, kap in diabetes (ki so obenem tudi rizični dejavniki za razvoj demence) so že dokazano povezani s primarno nespečnostjo. Ta pa naj bi bila povezana tudi z obolenji, ki vplivajo na naš spomin – z demenco in Alzheimerjem.

Primarna nespečnost in demenca

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah. Poleg motenj mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, izražanja, presoje … ima prizadeti tudi motnje v spominu.  

Z raziskavo Risk of dementia in patients with primary insomnia: a nationwide population-based case-control study, Chao-Ming Hung et al, so ugotovili, da obstaja povezava med primarno nespečnostjo in nastankom demence. V študiji so od leta 2000 pa do leta 2007 (oz. do razvoja demence) spremljali 51 743 oseb s primarno nespečnostjo in 258 715 oseb brez te motnje (kontrolna skupina). Demenca se je v skupini s primarno nespečnostjo razvila pogosteje (2.54%) kot v kontrolni skupini brez primarne nespečnosti (1.34%).  Riziko za razvoj demence je bil pri skupini ljudi s primarno nespečnostjo za 2,14 krat večji v primerjavi s kontrolno skupino.

Primarna nespečnost in Alzheimerjeva bolezen

Tudi pri Alzheimerjevi bolezni gre za kronično napredujočo nevrodegenerativno bolezen, pri kateri so iztopajoči znaki demence.  Prizadeti torej prav tako trpi zaradi slabšanja spomina, pri čemer je prizadet delovni in dolgoročni spomin. Začetni znaki te bolezni so npr. pozabljivost, nemir in motnje v presoji. Bolezen je potrjena, ko v možganih ugotovijo amilodne plake in nevrofibliralne pentlje. Namreč kopičenje beta amiloidnih plakov naj bi povzročalo poškodbe možganskih celic.

Raziskave tudi nastanek Alzheimerja povezujejo s primarno nespečnostjo. Beljakovine, kot je beta amiloid, so normalno prisotne v medceličnem prostoru v možganih, kjer obdajajo živčne celice. Njihovo kopičenje prerečuje pretok cerebrospinalne tekočine skozi medcelični prostor v možganih, saj jih ta od tam splakuje. Ker je čiščenje teh beljakovin najizrazitejše med spanjem, je logično, da lahko primarna nespečnost vodi v motnje čiščenja beta amilodne beljakovine in nevarno kopičenje le-te v možganih. Posledica je namreč lahko tudi nastanek kognitivnih motenj, značilnih za Alzheimerjevo bolezen.

Raziskava Sleep quality and preclinical Alzheimer disease, Ju YE et al  pa razkriva še to, da je v izogib kopičenju omenjenje beljakovine pomembna predvsem kvaliteta spanja. Ugotovili so, da se je v predkliničnem stadiju Alzheimerja  beta amiloid beljakovina kopičila pri tistih s slabšo kvaliteto spanja in ne pri tistih z spremembami v dolžini spanja.

Z varovanjem spomina začnimo že pri mladih

Zanimivo je, da raziskovalci zgoraj omenjene raziskave ugotavljajo tudi, da so imele mlajše osebe s primarno nespečnostjo večji riziko za razvoj demence! Zato javnosti sporočajo, da se je potrebno v izogib razvoju demence (pa tudi Alzheimerja) preventivno posvečati že mladim, ne pa samo starejšim osebam. Še posebej je to smiselno, ker je znano, da se čas spanja, učinkovitost spanja in odstotek spanja v fazi počasnih valov značilno krajša s staranjem. Ker mlade generacije že od malega spijo vse manj, se lahko zgodi, da se že samo zaradi pomanjkanja spanja pri njih težave s spominom (demenca …) utegnejo pojaviti še prej!

Sprememba spalnih navad čim bolj zgodaj v življenju zato lahko pozitivno vpliva na ohranjanje spomina na stara leta.

Odpravimo motnje spanja naravno

V izogib izgubi spomina je torej motnje spanja v katerem koli obdobju življenja dobro čim prej odpraviti. Med naravne pomočnike, ki nam pomagajo izboljšati kvaliteto spanja, npr. sodi tudi naravno tradicionalno rastlinsko zdravilo A. Vogel Dormeasan iz zdravilne špajke (Valeriana officinalis L., radix) in hmelja (Humulus lupulus L., flos). Namenjeno je lajšanju blagih stanj nemira in napetosti ter lažjemu uspavanju.  Nemir, razdraženost in nespečnost pa umirja tudi sveži sok iz cvetočega ovsa A. Avenaforce kapljice.

Besedilo: Adriana Dolinar

Soglasje

Dovoljujem obdelavo osebnih podatkov za namen posredovanja e-novic.  
 
Seznanjen sem s Politiko zasebnosti ter da imam možnost kadarkoli preklicati podano privolitev, kar ne vpliva na zakonitost obdelave pred preklicem privolitve. To lahko storim tako, da v posamezni e-novici kliknem na Odjava oziroma pošljem e-sporočilo z zahtevo na .

Soglašam, da Farmedica d.o.o. Leskoškova 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: upravljavec) obdeluje moje osebne podatke (ime, priimek, e-poštni naslov) za namen posredovanja e-novic.

© 2006-2018 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.