Prav vsak poklic ima svojo dinamiko, govorniški še prav posebno. Med dopustovanjem ali pavzo smo seveda fizično aktivni, glas pa si lahko privošči prave počitnice. Komuniciranje postane »normalno« - za pogovor, pomenek. Vmes pristna tišina tudi poboža ušesa.
Pri učiteljih je navadno ravno glava dobesedno polna. Šolski vrvež bremeni ušesa, glasovno naprezanje grlo, hkrati pa je možganska aktivnost na višku. Aktivnost je potrebno še koordinirati z gibanjem po prostoru. Z držo in telesom namreč sporočamo še veliko več. Sicer pa je vodenje pogovora ali razlage prava umetnost. Predahi, tišina, vdihi in namigi dodajo k zgodbi.
Nazaj v šolske klopi
Tistih prvih delovnih dni, še preden se začne čisto pravi pouk in delo v učilnicah, teh se vsi veselimo. Kljub zalogaju administracije in sestankov je to čas, ko srečamo sodelavce, prijatelje. Govor je običajen klepet, poteka kot normalna raba govornega aparata, ki ga sem ter tja razbremenimo s smehom. Kot bi mignil, pride prvi šolski dan! Od tu naprej pa se od naših glasilk pričakuje vrhunsko formo. Težko je razložiti, takšen tempo morate izkusiti na lastnem grlu. Učitelji namreč govorijo večino svojega delovnika. Pa ne le v pogovornem tempu. Med vrvežem si je potrebno izboriti pozornost, pogosto s »tonskimi poudarki«. Ja, tudi glas je treba povzdigniti. Sicer pa je komunikacija v razredu pravi pravcati trening – retorike in bontona.
Govor kot mišični napor
Tako pevci kot govorniki vedo povedati, da glas spremlja celo telo. Podkrepimo ga z gibi ali pa odpremo z držo. Pri petju si z gibi pomagamo pri izražanju emocij. Pr razlagah in predavanjih pa je vse skupaj malo drugače. Prav vse razlage ni možno izvajati frontalno. Še posebej pri kombinaciji prepisovanja se učitelj navadno sprehodi med mizami. Medtem ko razlaga, ima vklopljene še številne senzorje. Usmerja, vodi monolog, spodbuja dialog, razmišljanje in seveda preprečuje tudi »interferenco«, po domače klepetanje. Ko se več glasov ujame v zmedo, nastane velik šum. Navadno ga preprečimo z rahlo povzdignjenim glasom. A kaj ko temu sledijo tudi klepetalci. V kolikor se ne izučimo kontrolirati glasu, ga ravno zaradi takšnih situacij izgubimo. Grlo se zategne, izsuši. Napetost se razširi tudi na mimiko in prsni koš. Takšna obremenitev še posebej v prvih dneh pri številnih učiteljih povzroči hripavost, izžetost in … slabo voljo.
Podprimo govorni aparat
Le kdo bo pazil na naš glas, če ne mi sami? Glas je kot mišica, govorni aparat lahko utrdimo, a le ob intenzivni negi. Ta vključuje tudi zmerno in redno hidriranost. Na mizo si postavite kozarec vode, v torbo pa bidon. Ne čakajte na suho grlo. Grlo bo potrebno še izdatno podmazati. Idealna regeneracija za sluznico so pastile Isla Medic voice. Vsebovan hidrogel s hialuronsko kislino in izvleček islandskega lišaja pomagata pri zaščiti grlene sluznice. Učinkovine, ki se izločijo v obliki goste sluzi, vlažijo in pomirijo. Pastile lahko uživamo preventivno in kurativno.
Predvsem pa pomaga, če glasovne šoke prepoznamo in preprečimo. Namesto glasnejših besed zaleže tišina. Precej bolj opazna je. V kolikor govorimo z zmerno glasnostjo, se navadno publika sama med sabo umiri in tudi utiša. Dominantno držo zavzamemo s telesom in pavzami.
Po delovniku si lahko privoščimo tudi parno kopel za glasilke. V izparilnik kanemo še nekaj kapljic eteričnega olja in sprostitev bo popolna. Pred spanjem pa grlo najlepše poboža skodelica čaja.
Pazite na svoj glas, saj lahko v deveto vas seže tudi, če ga ne uporabljate na maksimalni jakosti.
Lucija Šušteršič
