9 mitov o očeh

Se spomnite navihanih sošolcev, ki so znali migati z ušesi ali škiliti z očmi? Kljub opozorilom še danes zgledajo »normalno«. Kaj je torej res in čemu ni nujno verjeti  v povezavi z našimi »okni v svet«?

  1.  »Če boš škilil, se ti bodo oči zataknile …«

Seveda ni prijetno gledati otrok, ki se na tak način »izživljajo« in motijo red v razredu, a v resnici prava škilavost s tem nima opraviti prav ničesar. Škiljenje je navadno prirojeno in se ob dovolj zgodnji obravnavi lahko tudi dokaj uspešno zdravi.

  1. »Če boš jedel korenje, boš ponoči videl««

Delček resnice pa je v tem. Z grizljanjem korenčka sicer ne bomo dosegli popolnega nočnega vida, nas bo pa ta dobro oskrbel z beta karotenom, ki je potreben za tvorbo vitamina A. Tega potrebujemo med drugim tudi za zaščito roženice, ki ima pomembno vlogo pri usmerjanju svetlobnih žarkov v oko. Če uživamo veliko hrane, bogate s beta karotenom (korenje, špinača, paradižnik …), bodo oči lažje pretvorile svetlobo v živčni imulz, tudi pri slabši svetlobi.

Za boljši vid priporočamo Voglove tablete rastinskega izvora Vision Claire. Te poleg beta karotena vsebujejo še lutein, zeaksantin, cink in uprašeni črni ribez, ki je odličen naravni vir antocianov.

  1. Pri kihanju ni varno imeti odprtih oči …

Tudi to ne drži. Pri kihanju se oči s pomočjo naravnega refleksa samodejno zaprejo. Če vam kljub temu uspe kihniti z odprtimi očmi, pa to nikakor ne pomeni, da jih boste morali iskati po tleh …

  1. Kvadratne oči zaradi sedenja preblizu ekrana?

Ste opazili, da otroci pogosto zelo radi tičijo preblizu TV-ja ali da si knjigico tiščijo tik ob nos? Morda niste vedeli, a otroci se veliko lažje osredotočajo na stvari čisto od blizu kot odrasli. Zaradi tega pa oči vsekakor ne bodo podobne ekranu, pa tudi otroci bodo s starostjo sedeli vse dlje od njega. Zagotovo pa zrenje v ekran od preblizu oči utruja in lahko povzroča glavobol.

  1. Popoln 20/20 vid?

Ne bo držalo. Na popoln vid vpliva veliko dejavnikov, tako tudi periferni vid, očesna koordinacija, zaznavanje globine in sposobnost fokusiranja. Če je vaš vid 20/20, to pomeni predvsem to, da je vaš centralni vid precej dober.

  1. Oči ne rastejo …

Tudi to ni res. Oči najhitreje rastejo v maternici, pa vse do treh mesecev otrokove starosti. Polno velikost naj bi oči dosegle nekje pred puberteto. Če imajo ob rojstvu premer okoli 18 mm, v polni velikosti dosežejo nekje 25 mm premera.

  1. Umetna sladila povzročajo občutljivost na svetlobo …

To je res. Oči so lahko bolj občutljive na svetlobo ob jemanju določenih zdravil, npr. oralnih kontraceptivov ali antibiotikov. To težavo pa lahko povzročajo tudi umetna sladila .

  1. Branje v pritajeni svetlobi slabša vid!

To pogosto slišimo, a ne drži povsem. Če berete ob slabi svetlobi, vaš vid ne bo nič slabši, bo pa to povzročilo, da se bodo oči morale bolj napenjati, zaradi česar lahko pride do glavobola. Na dolgi rok pa to na vidu ne pušča posledic.

  1. Zrenje v sonce poslabša vid!

Drži. Nikoli ne gledamo neposredno v močno sonce, tudi če nosimo sončna očala. Kratkoročno se ob tem kremžimo ali imamo celo glavobol, na dolgi rok pa so posledice lahko veliko večje. Ultravijolična svetloba lahko trajno poškoduje celice očesne mrežnice in roženice. Izpostavljanje močnemu UV-sevanju povezujejo z degeneracijo rumene pege, sivo mreno in rakom.

Nekaj povsem drugega je izvajanje solarne joge, ki se izvaja v prvi uri vzhoda ali zvečer, ko sonce že zahaja.

Povzeto po: www.avogel.co.uk

Zapisala: Sabina Topolovec