Tudi vam v mrzlih mesecih mehur pogosteje ponagaja? Preberite, zakaj, kdo je na mraz bolj občutljiv in kako si lahko pomagamo.
Mrzli meseci za nekatere pomenijo več vnetij sečil
Statistika kaže, da utegnejo nekaterim mrzli meseci povzročati več težav s sečili.
Po pregledu zbranih podatkov iz leta 2013 o vnetju sečil v preko 500 domovih za ostarele v Avstraliji in Novi Zelandiji so ugotovili, da imajo starejši ljudje pogostejša vnetja sečil v mrzlih mesecih. Pogosteje so vnetja sečil prisotna tudi v domovih, ki so geografsko v bolj hladnih legah. Te ugotovitve domovom pomagajo, da so v tem času še posebej pozorni do starostnikov, s čimer želijo vnetja preprečiti.
Prav tako je znano, da v mrzlih obdobjih vnetje sečil pogosteje pesti tudi otroke. Vnetje sečil se pogosto pridruži vnetju dihal kot je bronhiolitis. Torej težave z dihali, ki so pogostejše pozimi, lahko vodijo v težave s sečili. Preprečevanje teh pri otrocih zato lahko prepreči tudi nastanek slednjih. To vedo tudi tradicionalne medicine, kot je npr. tradicionalna kitajska medicina – težave z dihali izčrpavajo ledvica in mehur, zaradi česar posledično ta dva organa lahko obolita. V krogu petih elementov namreč kovina (pljuča in debelo črevo) hrani in neguje vodo (ledvica in mehur). Zaradi bolezni dihal, torej sečila dobijo manj energije, nege … in posledično lahko tudi obolijo.
Zakaj mraz povzroča težave sečilom?
Nenadna ali kontinuirana izpostavljenost mrazu v mrzlih mesecih je lahko zadosten stres za organizem, ker med drugim zmoti delovanje sečil in lahko celo povzroči ugodne pogoje za razvoj vnetja. Kaj se ob izpostavljenosti mrazu s sečili dogaja?
Ob mrazu postane mehur bolj občutljiv. Med drugim se pojavi pogosto siljenje na malo potrebo, ki je prisotno tudi ponoči. Prav tako pride do nepopolnega praznjenja urina iz mehurja, kar pomeni, da majhna količina urina ostaja v mehurju. Npr. že zastali urin je lahko vzrok za večje razmnoževanje škodljivih bakterij in za morebitni nastanek vnetja sečil.
Mraz bolj prizadene občutljive ljudi
Na mraz so še posebej občutljiva sečila ljudi, ki so na mraz občutljivejši. To so npr. ljudje, ki imajo brez motenj v delovanju srčnožilnega sistema pogosto mrzle noge in roke (in to celo poleti). Torej, ko na mraz občutljive ljudi premrazi, njihova sečila na takšen stres še burneje odreagirajo. Kar pa seveda pomeni, da lahko tudi prej zbolijo za vnetjem sečil. Z izboljšanjem življenjskih navad in več telesne aktivnosti, ki izboljšajo periferno cirkulacijo, se, dokazano, lahko občutljivost sečil na mraz pri takšnih ljudeh zmanjša.
Da ima sprememba v toploti periferije telesa pomembno vlogo pri nastanku težav s sečili, pa kažeta tudi naslednji raziskavi.
Raziskava na podganah je npr. pokazala, kako mraz spremeni delovanje sečil ter kako vpliv mraza na sečila lahko zmanjša posebna »grelna« mešanica japonskih zelišč. Zdrave podgane so premestili iz ca. 27 stopinj na ca. 4 stopinje Celzija. Opazovali so dogajanje. Med drugim se je zmanjšala temperatura površine njihove kože, porastel je krvni tlak, nastale pa so tudi spremembe v delovanju sečil. Mehur podgan, izpostavljenih mrazu, je postal bolj občutljiv, pogosto so urinirale, količina urina je bila manjša, kapaciteta mehurja za shranjevanje urina pa se je zmanjšala. Ko so podgane po 40 minutah vrnili nazaj na 27 stopinj, se je delovanje sečil normaliziralo. Ker naj bi ohladitev kože vplivala na sečila, so podgane, da bi zmanjšali vpliv mraza na sečila, poskusno hranili še z mešanico 10 japonskih zelišč, ki pomaga kožo ogreti. Toplota kože je zaradi zelišč narastla in je bila višja kot v testni skupini živali. Ko so podgane ponovno izpostavili mrazu, je bil stresni vpliv mraza na sečila manjši. To pomeni, da se lahko z določenimi ukrepi, ki pospešijo prekrvavitev telesa in ga ogrejejo, utegnemo ubraniti vplivu mraza na sečila. V tradicionalnih medicinah je npr. znano, da določena zelišča in metode (tai chi, chi gong, tuina masaža, akupunktura …) lahko povrnejo energijsko pretočnost telesa in s tem tudi pretočnost telesnih tekočin, s čimer se optimizira tudi toplota različnih delov telesa. To pa pomaga preprečevati ali pa obvladovati različne težave.
Stres, ki ga mraz povzroča sečilom, pa so preverjali tudi na ljudeh. Poznano nam je, da moramo pozimi paziti, da noge ostanejo tople, kajti če jih premočimo in premrazimo, se kaj hitro lahko prehladimo. Ampak, kot kaže, ni nujno, da bomo zboleli le za prehladom ali gripo, lahko si tako pridelamo tudi vnetje sečil. V raziskavi so sicer skupino 29 zdravih, a k vnetju sečil nagnjenih žensk (imele so 3 do 4 vnetja sečil na leto), starih v povprečju 42 let, izpostavili mrazu. Za pol ure so jim spodnji del nog in stopala potopili v zelo mrzlo vodo. Rezultat? V primerjavi s kontrolno skupino, kjer ni zbolel nihče, je v skupini, izpostavljeni mrazu, 6 oseb v roku 55 ur po ohladitvi nog razvilo težave na sečilih. 5 od njih je imelo bakterijsko vnetje sečil. To pomeni, da ohladitev nog lahko pri osebah, nagnjenih k vnetjem sečil, le tega tudi povzroči.
Kako si lahko pomagamo?
Tudi tradicionalne medicine menijo, da je zima (oz. mrzli meseci) najmanj naklonjena ledvicam in mehurju. Da bi ohranili njihovo energijo in zdravje, moramo zato v tem času še posebej popaziti nanje in to čim bolj celostno. Torej ni pomembno le to, da se toplo oblečemo in obujemo, ampak da ohranjamo energijo in toploto tudi tako, da si privoščimo dovolj počitka, sprostitve in dovolj spanja. Da redno prebavljamo psihični stres, ki ustvarja v telesu »zastoje in mraz«. Da pijemo dovolj vode – ca. 2,5 litra. Pozimi zlahka popijemo premalo in zaradi dehidracije sečila še dodatno podvržemo težavam. Ustrezna hidracija pa omogoča tudi ustrezno prekrvavljenost površine telesa in okončin. Kadar vode popijemo premalo, telo z njo varčuje tudi tako, da zmanjša prekrvavitev nepomembnih delov telesa (koža, noge, roke …), da je ostane dovolj za delovanje vitalnih organov. Pomembno je tudi, da uživamo ustrezno hrano. Izogibamo se hitre prehrane in ostale močno industrijsko predelane hrane, kofeina, alkohola, sladkarij (s sladkorjem npr. spodbujamo rast E. coli, ki povzroča vnetja sečil), prevelikih količin mesa …, namesto tega pa uživamo jedi in začimbe, ki ledvica krepijo – to je manj surove in več kuhane hrane, izredno krepčilna za ledvica so npr. črni sezam, črni fižol, črna redkev, borovnice, brusnice, proso, ingver, kreša, itd. Dodatna pomoč pri ohranjanju telesne energije, dobre prekrvavljenosti telesa in s tem ohranjanja toplih nog in rok pa je tudi izvajanje zmerne telesne aktivnosti – sprehod, lahen tek, tai chi, itd.. V ta namen si lahko v mrzlih tednih večkrat privoščite tudi kopeli celega telesa ali pa nog v topli vodi z ali brez dodatka zelišč ali eteričnih olj, ki grejejo in pospešijo prekrvavitev, kot je npr. brin. Tudi savna odlično pospeši prekrvavitev telesa, ga prečisti in ogreje. Tako bomo ohranili dovolj energije, da bomo lahko kljub mrzlim dnem ohranili zdravje sečil.
V kolikor se bodo težave s sečili ob mrazu vseeno pojavile, pa si lahko pomagate s številnimi naravnimi ukrepi. Npr. pitje 100-odstotnega soka brusnice pomaga preprečevati naselitev in razmnoževanje E. coli na steni mehurja. S pitjem diuretičnih čajev, ki pospešijo nastajanje in izločanje seča, boste škodljive mikrobe učinkoviteje splaknili iz sečil. Tudi kombinacija luštreka, rožmarina in tavžentrože (ki jo najdete v tradicionalnem zdravilu rastlinskega izvora Canephron) bo zaradi protivnetnega, diuretičnega, spazmolitičnega, antiadhezivnega in protibakterijskega delovanja odlična pomoč prizadetim sečilom. Delovanje omenjenih zelišč bomo hitro zaznali v zmanjšanju pekočega občutka pri uriniranju in v zmanjšanju krčev v trebuhu. Zmanjšano odpornost pa bo učinkovito pomagal okrepiti ameriški slamnik, npr. v obliki toplega napitka Echinaforce PRO topli napitek.Ta poleg cele, sveže rastline ekološko vzgojenega ameriškega slamnika vsebuje še prijetno aromo črnega bezga. Topli napitki nam ob težavah s sečili še posebej prijajo.
Besedilo: Adriana Dolinar
