Pomlad je čas, ko se prebuja narava in nam na skoraj vsakem koraku ponuja zdravilne rastline. Jih znate prepoznati, veste, kakšno moč skrivajo v sebi? Tokrat vam predstavljamo nabor rastlin, med katerih je nekaj bolj znanih, morda pa zase najdete tudi kakšno novo prijateljico med rastlinami.
Če ste tudi vi navdušeni nad zelišči, vam v nadaljevanju podajamo nekaj idej, kaj lahko nabiramo v pozno spomladanskih in poletnih mesecih in kako nabrano kar najbolje podpira naš organizem. Za več idej in napotkov, kako pripravljati blagodejne izvlečke iz zdravilnih rastlin, poglejte v navedeno literaturo.
Črni bezeg (Sambucus nigra)
Od maja do julija nabiramo cvetove črnega bezga. Cvetovi imajo med drugim protivirusne in protivnetne lastnosti, zato bodo dobrodošli kot čaj v času prehladnih obolenj.
Čaj iz cvetov podpira potenje in lahko pomaga pri uravnavanju telesne toplote ob vročini. Poleg tega podpira drenažo nakopičene sluzi ob vnetju dihal. S čajem bezga lahko tudi spiramo in pomirjamo razdražene ali vnete oči (konjunktivitis). Ob prehladu ali pa za potilno kuro pripravimo poparek iz 2 do 3 čajnih žlic posušenih cvetov. Pijemo 3-krat na dan po 1–2 skodelici vročega čaja. Za pomiritev kašlja ga osladimo z medom (Recept je iz knjige: Zdravilne rastline na Slovenskem, Katja Gale Toplak).
Glog (Crataegus laevigata)
Cvetove nabiramo od maja do junija, liste pa od junija do avgusta. Učinkovine gloga pozitivno vplivajo na moč srčne mišice in na njeno prekrvitev. Podpirajo uravnavanje krvnega tlaka in na splošno povečajo srčno aktivnost. Dobre učinke dosežemo z rednim pitjem sveže pripravljenega čaja. Pijemo ga do 4-krat dnevno, najmanj 4–6 tednov.
Nabrane cvetove in liste uporabljamo kot tonik za srce ob blažjih oblikah motenj srčnega utripa, visokem tlaku in aterosklerozi ter tudi ob angini pektoris. Z uporabo glogove tinkture ob srčnih težavah je imel dobre uspehe tudi Alfred Vogel. V knjigi Ljudski zdravnik je zapisal, da je trpečim pri angini pektoris (srčni tesnobi, ko nastopi začasen srčni krč pri zelo slabotnem delovanju srca in hudo zbadanje v predelu srca, ko bolnika trpinčita pomanjkanje zraka in občutek tesnobe ob neenakomernem srčnem utripu), uspešno pomagal s tinkturo iz gloga. Na pol ure so jemali po 5–10 kapljic, dokler ni napad minil. Pozneje so odmerjanje zmanjšali na 3-krat dnevno po 5–20 kapljic.
Gozdni slezenovec (Malva sylvestris)
Cvetove obiramo sproti, od junija do oktobra, mlade zdrave liste pa do septembra. Zaradi obilja blagodejnih sluzi so pripravki iz slezenovca v podporo sluznicam in koži.
Izvlečke slezenovca tako uporabljamo ob vnetjih sluznice ust (afte), vnetjih sluznice dihal, želodca, črevesja in mehurja. Dobrodošli pa so med drugim tudi za zunanjo uporabo ob vnetju sluznice spolovil, aknasti koži ter za odpravljanje starostnih peg. Za pripravo prevretka za zunanjo uporabo po Messegueju (Recept je iz knjige: Zeliščni vrt, Janko Rode) prgišče slezenovca prevremo v 1 litru vode, precedimo in ohladimo. Uporabimo zunanje ob pikih žuželk, opeklinah, aknah, mozoljih, vnetjih ustne votline in grla ter za razkuževanje in spiranje vaginalne sluznice ob vnetjih in belem toku.
Materina dušica (Thymus serpyllum)
Zelišče (liste in cvetove) nabiramo od junija do avgusta. Učinkovine materine dušice med drugim dobro razkužujejo, delujejo proti bakterijam, glivicam pa tudi proti črevesnim parazitom ter rahlo pomirjajo.
Uporabljamo jo lahko tako notranje kot zunanje (npr. notranje za lajšanje vnetja in krčev dihal in prebavil). Nadalje je dobrodošla za grgranje ob npr. vnetju sluznice grla ter za hitrejše celjenje tkiv ob puljenju zoba. Zunanje jo lahko uporabimo za razkuževanje ran in aken, pa med drugim tudi za lajšanje revmatičnih bolečin, zvinov in udarnin. Alfred Vogel je pogoste kopeli iz materine dušice svetoval tudi za težave z nogami – npr. v primeru potenja nog in težav zaradi tega. Takšne kopeli lepo razkužijo prepotene noge. Po kopeli pa je stopala dobro natreti še z negovalnim oljem npr. iz šentjanževke. Njene cvetove za priprao macerata v olivnem olju nabiramo od junija do septembra.
Navadna kislica (Rumex acetosa)
Mlade liste in poganjke nabiramo od maja do septembra. Surovi listi so med drugim bogat vir vitamina C. Vsebnost citronske in jabolčne kisline daje ob žvečenju listov značilen osvežujoče kiselkast okus. Vsebuje pa tudi druge učinkovine, uporabne pri različnih vnetnih procesih.
Mlade in sveže liste uporabljamo (npr. v solatah, smutijih) ne le za preprečevanje skorbuta, ampak tudi za podporo ob vseh ostalih blažjih znakih pomanjkanja vitamina C. Če ob ščetkanju zob opažate krvavenje dlesni, se vam na koži pojavljajo rdeče pikice, se že ob blagih udarcih pojavi modrica, če opažate slabo celjenje ran, imate težave z arterijskim ali venskim ožiljem ipr., si lahko pomagate celo z več različnimi vrstami preslice. Janko Rode je v knjigi Zeliščni vrt zapisal, da jih imajo v Sloveniji kar 15 različnih vrst. Po vsebnosti vitamina C prednjači alpska kislica (Rumex alpinus). V mladih listih in poganjkih je kar 2-krat več vitamina C kot v navadni kislici. Kot čaj iz svežih ali posušenih listov je kislica dobrodošla ob kašlju, rinitisu, sinuzitisu, ob vročini, pri želodčnih in črevesnih težavah.
Dve čajni žlici zelišča prelijemo z 2,5 decilitra vroče vode, pokrijemo za 10 minut in precedimo. Pijemo 2-krat na dan. Zunanje se isti izvleček listov uporablja za spiranje kože pri mozoljih in drugih nečistočah.
Brestovolisti oslad (Filipendula ulmaria)
Cvetove nabiramo od junija do julija, ko je polovica cvetov odprtih, polovica pa še v popkih. Njegove učinkovine imajo podobno delovanje acetilsalicilni kislini, zato si lahko z njim pomagamo pri bolečinah, vnetjih in vročini.
Stoletja se je brestovolisti oslad uporabljal pri bolečinah v sklepih in artritisu. Umirja otekline in bolečine vnetih sklepov ter podpira celjenje prizadetih tkiv. Za ta namen pripravimo čaj oz. poparek: Prelijemo 1,5–2 grama posušenih cvetov z 1 skodelico vrele vode. Pokrijemo in čez 5–7 minut precedimo. Pijemo sveže pripravljen čaj 3-krat dnevno (Recept je iz knjige: The lost book of herbal remedies, Nicole Apelian)
Gabez (Syphytum officinale)
Od maja do avgusta nabiramo zgornji del rastline, mlade liste s cvetovi vred. Zaradi alantoina, znanega celilca tkiv, ki se nahaja tudi v listih, ne le koreninah, nam gabez lahko pride prav ob različnih poškodbah, ko nimamo ničesar drugega pri roki.
Sveže liste in cvetove zgnetemo in poparimo z nekaj vrele vode. Dobljeno zeliščno pasto nanesemo na npr. laneno krpo ali gazo. Položimo na prizadeto mesto in ovijemo. Obkladek menjavamo na 2–4 ure (Recept je iz knjige: Naravne rešitve za bolečine, Sanja Lončar). Učinkovine v gabezu bodo umirile otekline ob npr. zvinu gležnja, pospešile celjenje tkiv ob udarcih, zmečkaninah in zlomih kosti. Prav tako pa bodo pomagale blažiti bolečine zaradi npr. revmatoidnega artritisa. Gabez zaradi vsebnosti pirozilidinskih alkaloidov lahko uporabljamo le 4–6 tednov, nato za nekaj mesecev z uporabo prekinemo.
Breza (Betula pendula)
Mlade liste nabiramo od maja do junija. Nabiramo ob jutrih, ko so listi sveži. Med drugim imajo listi breze tudi protivnetne učinkovine, ki se zlahka sprostijo s segrevanjem, npr. s pripravo čaja oz. poparka. Breza je tradicionalno pogosto uporabljana za podporo ledvic in mehurja. Čaj denimo pospešuje izločanje seča in tudi žolča in to za 5–8-krat bolj, kot je običajno.
Izvlečke listov breze zato lahko med drugim uporabljamo za odstranjevanje kamnov in peska iz sečil. Nadalje za čiščenje krivi, pri težavah s kožo (kožne bolezni, garje …), za obvladovanje celulitisa (uporaba tako notranje, kot zunanje – z obkladki), za podporo imunskemu sistemu, pri artritisu, bolečih sklepih, protinu in bolečih mišicah. Umirja tudi krče in bolečine prebavil ter napihnjenost in diarejo. Več o uporabi breze tudi v različnih čajnih mešanicah lahko preberete v priročniku patra Simona Ašiča: Domača lekarna patra Simona Ašiča.
Opisali smo le peščico zdravilnih rastlin in še zdaleč ne vseh njihovih različnih moči delovanja in načinov uporabe. A za občutek, kako si lahko že z poznavanjem majhnega nabora različnih zelišč pomagamo ob številnih tegobah, več kot dovolj. Sledimo znanemu reku, ki pravi, da za vsako bolezen raste rožca. Le prepoznati jo moramo!
Besedilo: Adriana Dolinar
