Čudoviti svet dobrih bakterij

Ključ zdravja je ravnovesje. Tega moramo vzpostaviti med bakterijami v telesu. Tiste, ki prevladajo, odločajo o zdravju ali bolezni. Imunski sistem je doma v črevesju, sestavlja ga zelo pestra mikroflora. Dobre bakterije, ki ga naseljujejo, moramo negovati. S tem si zagotovimo dobro absorbcijo mikrohranil ter optimalno delovanje imunskega sistema.

Pestra in raznolika prehrana je osnova.  V času izobilja s pestrostjo nimamo težav. Celo nasprotno, prav v vsakem letnem času nam je na voljo vse. Ključna razlika med poletnim in zimskim paradižnikom je v vrednosti vsebovanih hranil. En od plodov bo bolj paša za oči, drugi pa odličen prispevek k zdravju. Z živili iz domačega okrožja lahko preživimo v vseh letnih časih, le shranjevanja se je potrebno priučiti. Če osvojimo še nekaj procesov iz narave in jih poustvarimo v domačih kozarčkih, pa bo pestrosti in zdravju res zadoščeno.

Svet v malem kozarčku

Verjetno tudi vi sledite trendom in ste poizkusili vzgojiti vsaj eno od naslednjih kultur – vodni ali mlečni kefir, kombučo, droži, domači kvas, kislo zelje, priljubljeno pikantno različico kimči in ostale? Čar dobrot v kozarčkih je proces – fermentacija. Po domače povedano je to postopek, pri katerem dobre bakterije delno presnovijo živilo ter s tem prispevajo tudi k naši črevesni flori. Postopek so osvojili in udomačili že več kot pred 2000 leti.  S fermentacijo pridobivamo tudi npr. pivo in vino. Produkti fermentacije imajo kiselkast vonj, pa tudi okus, ki pa se ga zlahka privadite.

Ustvarimo dobre bakterije

Za fermentacijo čaja potrebujete gobo – kombučo. Za mlečne pripravke potrebujemo kristalne gobice kefirja in podobno. Prav poseben okus pa lahko ustvarimo pri fermentiranju s sirotko. Poseben primer je napitek Molkosan. Pridobljen je iz mlečnokislinsko fermentacijo sirotke. Bogat je z desnosučno L+ mlečno kislino in ima številne koristne lastnosti. Poleg spodbujanja prebavnega ravnovesja dobro dene tudi kislinskemu plašču kože.

Uživate ga lahko kot razredčen napitek. Okus in nove lastnosti lahko spodbudite z dodajanjem različnih tekočin. Prija tako z mineralno vodo kot dodatek sadnemu soku. Molkosan je odličen tudi v bolj slanih notah okusa. Odlično se poda na svežo solato. Nekoliko lahko z njim zakislite tudi juhe in omake. V nekoliko krepkejši raztopini kot za napitek pa ob dodatku soli lahko marinirate tudi kozarec narezanega korenja, cvetače, brokolija in sorodne zelenjave. Molkosan sicer ne vsebuje živih probiotikov, z mlečno kislino pa v prebavilih sodeluje pri razrasti koristnih bakterij.

Postopnost

Pri uživanju fermentiranih živil velja postopnost. V kolikor boste prebavila obremenili s preveliko količino, si lahko nakopljete tudi prebavne motnje. Tudi črevesni biom potrebuje čas za prilagoditev. Posebna prednost Molkosana je, da si koncentrat poljubno razredčite. S tem ustvarjate tako okus kot vonj napitka. Kiselkasta osnova pa je primerna tako za slan kot sladek spekter okusa.

Črevesje kot vrtiček

Fermentirani napitki in jedi so torej osnova rasti dobrih bakterij. Morda se premalo zavedamo, kako pomembna je urejena prebava ter kako obširen sistem jo upravlja. Črevesje lahko merimo v različnih enotah. Impresivna je dolžina tankega črevesa. Še bolj pa osupne kvadratura, ki bi se pred nami pojavila, v kolikor bi razgrnili tudi vse črevesne resice. Primerjamo jo lahko s površino teniškega igrišča! Tako kot za bujnost zelenjavnega vrtička je potrebno poskrbeti tudi za pestrost črevesnega bioma. Oskrba s probiotiki je torej osnova za razrast dobrih bakterij. Celotno »igrišče« pa lahko vzdržujete že z dvema žlicama Molkosana v kozarcu vode.

Lucija Šušteršič

Želite še več aktualnih vsebin na to temo?

Prijavite se na naše e-novice!

Za Vašo boljšo izkušnjo in kakovostne vsebine naša spletna stran uporablja t.i. piškotke (več o tem). Prosimo, strinjajte se z namestitvijo piškotkov v vaš brskalnik.    

Strinjam se