Ste tudi vi utrujeni?

Spite dovolj, niste pod psihičnim stresom, ne delate fizično prekomerno … pa ste vseeno utrujeni? Razlog je lahko v pomanjkanju železa.

Železo se v telesu nahaja v mnogih oblikah in vlogah. Če jih pobliže spoznamo, nam hitro postane jasno, zakaj pomanjkanje železa povzroča utrujenost in ostale spremljajoče težave (pomanjkanje koncentracije, zaspanost, sindrom nemirnih nog, slabše psihično počutje itd.). Železo torej …

Omogoča vezavo kisika v hemo – in mio - gobinu

Optimalna preskrba celic s kisikom je življenjskega pomena, brez njega lahko zdržimo le par minut. Ker je železo sestavni del hemoglobina znotraj rdečih krvnih celic oz. eritrocitov, ki jih najdemo v krvi, pomembno skrbi za transport kisika po telesu. Je pa tudi sestavni del mioglobina, ki ga najdemo v mišicah. Tako kot hemoglobin tudi mioglobin nase veže kisik. Železo v hemoglobinu veže 4, železo v mioglobinu pa 1 molekulo kisika. Z vezavo kisika na teh dveh mestih tako železo omogoča transport in hranjenje kisika v telesu. Kadar ga primanjkuje, je torej logično, zakaj čutimo tudi mišično utrujenost.

Sodeluje v nastajanju pomembnih nevrotransmiterjev …

Železo poleg tega sodeluje tudi v nastajanju nevrotransmiterjev, kot so serotonin, dopamin in norepinefrin. Vsi našteti imajo pomembno nalogo v delovanju možganov in širše. Npr. pomanjkanje dopamina povzroča tresavico, otrdelost in nevzdržno potrebo po gibanju v mišicah nog. Problem, ki ga opisujejo kot sindrom nemirnih nog, je najbolj zaznaven ponoči. Zaradi te težave se pojavlja nespečnost, ki še dodatno povečuje vsesplošno utrujenost.

Je sestavni del encimov za proizvodnjo E

Železo je tudi sestavni del mnogih encimov. Tako je denimo tudi sestavni del encimov v mitohondrijih – naših celičnih elektrarnah. Kot sestavni del teh encimov med drugim sodeluje v zelo pomembni nalogi in sicer v proizvodnji ATP energije v vsaki celici telesa, pa naj si bo to celica v možganih, srcu, skeletni mišici ali kje drugje. Če je proizvodnja energije dobra, je tudi delovanje vseh tkiv, organov, sistemov telesa dobro in obratno.

Je nujni gradbeni del encimov citokrom P450

Poleg tega je železo tudi sestavni del velike družine encimov - citokrom P450, ki jih najdemo v vseh celicah telesa, največ pa v celicah jeter. Ti encimi so skupaj z glutation transferazo zelo pomembni za razstrupljanje oz. čiščenje našega telesa od mnogih toksinov (npr. ostankov zdravil, mnogih kemikalij, alkohola, karcinogenih snovi …), ki dnevno vstopajo v naše telo z zrakom, vodo, hrano, zdravili, kozmetiko in še čim. Kadar ti encimi delujejo optimalno, se telo redno čisti in celice tkiv, organov lahko nemoteno opravljajo svoje naloge.

Encimi citokrom P450 pa ne pomagajo telo le čistiti, ampak imajo tudi pomembne presnovne funkcije.  Npr. sodelujejo pri izgradnji D vitamina, pomanjkanje katerega ne povezujejo le s šibkimi kostmi in pomanjkljivim delovanjem imunskega sistema, ampak tudi s pojavom utrujenosti. Ti encimi so potrebni tudi v pretvorbi holesterola v telesu potrebne hormone, kot so spolni hormoni (estrogen, testosteron), hormone, potrebne za pravšnji odziv telesa na stres (kortizol) in druge. Potrebni so v procesu nastajanja žolča in žolčnih kislin. Npr. žolčne kisline omogočajo, da iz zaužite hrane lahko sploh v telo vsrkamo maščobe in v njih topne vitamine – A, D, E in K2.

Posledice pomanjkanja železa

Utrujenost, zaspanost, slaba koncentracija … ob upadu preskrbe telesa z železom so tako lahko posledice ne le pomanjkanja transporta kisika po telesu, ampak tudi upada proizvodnje celične energije, slabših razstrupljevalnih sposobnosti telesa, slabšem vsrkavanju in nastajanju določenih vitaminov in hormonov.

Običajni razlogi pomanjkanja železa

Pogosto za pomanjkanjem železa trpijo ženske in to zlasti tiste z obilnimi menstrualnimi krvavitvami. Nadalje do problema pomanjkanja železa vodijo ne le akutne, ampak tudi kronične oz. skrite krvavitve. Rastoč problem pomanjkanja železa, kljub ustrezni preskrbi s hrano ali prehranskimi dodatki oz. funkcionalnimi napitki, pa povzročajo tudi motnje v delovanju želodca in črevesja, saj onemogočajo njegovo vsrkavanje v telo. S prvimi se npr. soočajo vsi, ki niso več rosno mladi, saj s staranjem upada sposobnost tvorbe želodčne kisline, prav tako pa tudi vsi, ki uživajo zdravila, ki povzročajo upad želodčne kisline.  Z drugimi pa vsi, ki zaradi npr. nekakovostne hrane, psihičnega stresa, jemanja zdravil (antibiotikov, kortikosteroidov…), ustvarjajo neravnovesje črevesne flore in z njimi povezane težave.

Besedilo: Adriana Dolinar