Spomladansko čiščenje organizma s prekinitvenim postom

 

Eden pogostih razlogov za spomladansko utrujenost je tudi po dolgi zime in morda številnih prehladnih obolenj izčrpano telo. Eden od načinov, kako lahko pomagamo organizmu ob pomanjkanju vitalnih snovi, presežku strupnin, šibkem imunskem sistemu in posledičnem upadu energije, je tudi izvajanje preprostega posta med obroki.

 

Kaj je post med obroki?

Post med obroki je v zadnjem času vse bolj priljubljen način nežnega a učinkovitega čiščenja in regeneracije telesa. Gre za način hranjenja znotraj določenega časovnega okvira. V času med obrokoma se postimo. Npr. pri postu 8/16 vso hrano, ki smo jo nameravali zaužiti za zajtrk, kosilo, večerjo in malice vmes, zaužijemo znotraj osmih ur. Preostalih šestnajst ur se postimo. Normalno čez dan pijemo vodo (vsaj 2 -2,5 l). Pred in po postu po potrebi lahko pijemo kokosovo vodo, sveže, ekološke zelenjavne sokove, zeliščne čaje in podobno. Dlje kot se tako prehranjujemo, večji so pozitivni učinki na telo.

Kako post med obroki izvajamo?

Če ste ljubitelji zajtrkov in se mu ne želite odreči, potem s postom 8/16 začnete denimo ob 8. ali 9. uri. Preotsale obroke zaužijete v nadaljnih osmih urah. To pomeni, da zadnjič obedujete ob 16. ali 17. uri.

V kolikor ne morete brez večerje in z zajtrkom brez težav začnete kasneje, si začetek hranjenja prestavite npr. na 10. ali 11. Uro dopoldne. To vam omogoča, da telo potešite z večerjo, ki bo na vrsti ob 18. ali 19. uri.

Kljub vsemu je pomembno zavedanje, da bolj kot se prehranjujemo skladno z našimi bioritmi, učinkovitejši bo učinek posta. Torej se postimo čez dan in ne ponoči, saj bi v nasprotnem primeru to telesu prej škodilo kot koristilo. Prebavila namreč čez noč počivajo.  S polno paro pa v tem času delajo žolčnik (od 23. do 1 ure ponoči) in jetra (med 1 in 3. uro). Da nočno prehranjevanje ni zdravo, poročajo tudi raziskave. Ljudje, ki delajo v nočnih izmenah, ali tisti, ki veliko potujejo z letali, pri čemer imajo opravka s časovnimi zamiki, pogosteje trpijo zaradi disbioze (porušene črevesne flore in prebavnih motenj), debelosti, težav z uravnavanjem glukoze in inzulina, diabetesa, srčno-žilnih obolenj ali raka.

Torej, če želimo post 8/16 čim bolj približati svojemu bioritmu, s hranjenjem pričnemoi med 8. in 9. uro zjutraj in prenehamo med 16. in 17. uro. Da bo bolje razumljivo zakaj, si oglejmo, kdaj naši prebavni organi delujejo z največjo močjo.

Maksimalna moč delovanja debelega črevesa je med 5. in 7. uro. Takrat večina ljudi tudi odhiti opraviti veliko potrebo. Če se vam pri tem zatika, lahko izločanje blata podprete s pitjem vode, takoj ko zjutraj vstanete. Vodi lahko primešate jušno žlico koncentrirane sirotke ali podobnih pripravkov, ki krepijo črevesno floro in pripomorejo k normalnemu delovanju prebavil in izločanju blata.

Nadalje med 7. in 9. uro najmočneje deluje naš želodec. Od 9. do 11. ure mu sledi trebušna slinavka. To pomeni, da je tudi izločanje prebavnega soka trebušne slinavke s številnimi encimi za prebavo beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov takrat najboljše.

Zaužita hrana pa se najbolj optimalno dokončno razgradi in prične vsrkavati v telo med 13. in 15. uro, ko je največja moč delovanja tankega črevesa.

Ali spremenimo le čas prehranjevanja ali tudi hrano?

Seveda bo učinek posta med obroki še večji, če bomo pazili tudi na kakovost zaužite hrane. Prednost dajte ekološki, sveže pripavljeni hrani. Ne pozabite na surovo hrano (solate, korenje, sadje …), ki so vir številnih encimov in vitaminov. Prav tako vsak dan zaužijte tudi mlečno-kislinsko fermentirane jedi (kisla repa, kislo zelje, zeljnica, sirotka, kefir…), saj so ti prav tako bogati z vitalnimi snovmi, obenem pa še krepijo črevesno floro. Vse to je namreč čiščenju in regeneraciji telesa v pomoč. Nasprotno pa nekakovostna živila zmanjšujejo moč takšnega posta. Če so polna konzervansov, aditivov, ostankov pesticidov …, se bo telo moralo ukvarjati še s čiščenjem pravkar zaužitih toksinov, namesto da bi se lotilo  nakopičenih preko zime.

Prav tako se bodo bolj predelana živila dlje  prebavljala in zadrževala v prebavilih kot manj predelana. Čas prebave sadja je približno 3 ure, kruh, denimo, pa se prebavlja ca. 18 ur. Bistvo moči takšnega posta je namreč prav v tem, da prebavila čim hitreje zaključijo s svojim delom in se umirijo. Ko se to zgodi, se začne notranje čiščenje in regeneracija telesa.

Učinki posta med obroki?

Poleg čiščenja telesa nam post med obroki lahko pomaga tudi pri obvladovanju odvečnih kilogramov, ki se prav preko zime radi nakopičijo, in na sploh pri varovanju zdravja. Hujšanje s postom 8/16 npr. ni stresno, saj ne povzroča lakote ali hrepenenja po hrani. Razlog, da ta preprost post omogoča slovo od prevelike telesne teže, je v tem, da ko prebavila prebavijo vso hrano in obmirujejo, pričnemo energijo za delovanje telesa uporabljati iz telesnih rezerv in ne iz zaužite hrane. Običajno namreč energijo za delovanje telesa uporabljamo neposredno iz zaužite hrane. Ker je te vedno prej preveč kot premalo, jo sočasno tudi shranjujemo v obliki glikogena v jetrih in mišicah ter v obliki maščobnih zalog. Glavni telesni pomočnik, ki višek energije (glukoze) iz preveč zaužite hrane preusmerja v telesne rezerve, je inzulin. Torej dokler prebavila še prebavljajo, v kri sproščajo glukozo in inzulin opravlja svojo nalogo. Ko prebavila počivajo, ni nove glukoze iz prebavil in inzulin v krvi upade. Telo zdaj prične za svoje delovanje uporabljati telesne rezerve energije, kar pomeni, da se zdaj porabljajo glikogen in maščobe. S prvim naslednjim obrokom ponovno naraste glukoza v krvi, z njo inzulin in poraba telesnih energijskih rezerv upade. Povedano drugače, dlje ko prebavila počivajo, bolj se topijo odvečne maščobne obloge, obenem pa se telo še očisti  v maščobah nakopičenih strupnin.

Ker je debelost znani dejavnik tveganja tako za razvoj diabetesa kot težav s sklepi, z ožiljem in srcem…, povrtnitev telesne teže na normalnoo pomaga ohranjati dobro zdravje in počutje. Ker takšen post pripomore k uravnavanju nivoja glukoze in inzulina v krvi, nas podpre tudi v primeru težav s sladkorno boleznijo tipa 2. Prav tako se nam ob takšnem prehranjevanju izboljša psihično počutje, koncentracija, več imamo energije, zmanjšajo se indikatorji tihega telesnega vnetja kot je CRP, naraste HDL, boljša je antioksidativna moč našega telesa in, nenazadnje, boljše je delovanje imunskega sistema, ker se spodbudi avtofagija.  

Besedilo: Adriana Dolinar