Koristni članki

Nad hripavost pri starostnikih z islandskim lišajem


Med najpogostejše vzroke hripavosti sodi draženje sluznice glasilk ob prehladnih obolenjih. Slabša odpornost telesa in pogoste infekcije dihal pa niso edini vzrok za hripavost pri starejših. To lahko povzročijo tudi druga draženja ali poškodbe glasilk. Preberite, kako na glasilke vpliva jemanje nekaterih zdravil, kako nanje vplivajo težave z želodcem ter kako si lahko pomagamo z islandskim lišajem.

hripavost_pri_starostnikih

Hripavost pri starejših lahko pogosto povzroči jemanje različnih zdravil (diuretiki, antihistaminiki, kortikosteroidi, zdravila za osteoporozo …), ki pa jih ti nemalokrat jemljejo kar doživljenjsko.

Npr. inhaliranje kortikosteroidov ob težavah s pljuči (KOPB -kronična obstruktivna bolezen pljuč, astma …), lahko povzroči draženje sluznice ust in grla (torej tudi glasilk). Pogosto ljudje, ki takšna zdravila uporabljajo, na dolgi rok trpijo tudi zaradi glivičnih vnetij na omenjeni sluznici.  Da je do teh prišlo, vemo, ko se na sluznici pojavijo bele obloge (soor). Kortikosteroidi namreč zavirajo delovanje našega imunskega sistema in lahko povzročijo tudi prekomerni razmah kandide lokalno na sluznicah (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12839324) in tudi sistemsko v telesu. Takšno draženje sluznice glasilk pa seveda lahko vodi tudi v hripavost in njihovo vnetje.

  • Islanski lišaj zaradi svojih blagodejnih lišajnih sluzi, ki sluznico prekrijejo, le to ščiti pred draženjem in poškodbo, omogoča pa ji tudi hitrejšo obnovo, če je ta že prizadeta.  Islandski lišaj zato lahko predstavlja naravno podporo sluznici ust in grla tudi ob jemanju kortikosteroidov. Pred inhaliranjem kortikosteroidov je sluznico dobro preventivno zaščititi tako, da v ustih razstopimo eno ali dve pastili islandskega lišaja (npr. Isla Mint).
  • V kolikor je potrebno kortikosteroide jemati dolgotrajno, je dobro, da sluznici tudi lokalno pomagamo pri obnavljanju mikrobnega ravnovesja. Npr. grgranje sirotke (npr. A. Vogel Molkosana) na sluznici ust in grla spodbuja rast koristnih in zavira rast škodljivih mikrobov, kot je kandida. Molkosan lahko razredčite v razmerju 1:1 z vodo ter grgrate takoj po inhaliranju kortikosteroidov. Po grgranju usta splaknite še z vodo, saj blagodejna desnosučna mlečna kislina podpira naše sluznice, lahko pa ob tem nadraži zobno sklenino, če ust po grgranju ne spiramo.

Zmanjšano izločanje sline ne povroča le starost, temveč tudi jemanje vrste zdravi: antihistaminiki (npr. zaradi alergij), diuretiki (npr. zaradi visokega pritiska, zadrževanja tekočine v telesu ...), antiholinergiki (KOPB, astma, Parkinsonova bolezen …) …  lahko izsušijo sluznice ust in grla ter posledično povzročijjo hripavost, lahko pa tudi vnetje. Izsušene sluznice so bolj dovzetne za vnetja, kar pomeni, da se bodo denimo virusi prehlada lažje naselili na sluznici in povzročili težave. V zraku okrog nas je namreč lahko polno bolezenskih mikrobov, ki vedno znova izzivajo obrambni sistem našega telesa. Glavna tarča teh je običajno prav sluznica zgornjih dihal.  Če je ta zdrava, bodo mikrobi brez uspeha poskušali povzročiti vnetje. Če pa je sluznica izsušena in razdražena, pa jo bolezenski mikrobi lažje napadejo.

  • Jemanje pastil islandskega lišaja (npr. Isla medic link) lahko sluznici, izsušeni zaradi pomanjkanja sline ali uživanja navedenih zdravil, pomaga, ker sluznice izdatno vlaži. Uživamo jih lahko preventivno za podporo vlaženju sluznice ali pa kurativno za umiritev že nadražene sluznice, hripavosti ali celo vnetja.

Med zdravila, ki našim glasilkam lahko povzročijo težave, pa sodijo tudi zdravila za osteoporozo (bisfosfonati). Ta lahko, zlasti ob neupoštevanju navodil za jemanje, povzročijo kemično draženje sluznice ali celo razjedo požiralnika. Pri tem pa so seveda lahko bolj ali manj prizadete tudi glasilke.

  • Torej tudi v tem primeru lahko sluznici pomagamo tako, da jo zaščitimo z uživanjem islandskega lišaja (npr. Isla medic link). Tega je npr. dobro zaužiti preventivno, posebej še če se je dražanje glasilk ob jemanju teh zdravil v preteklosti že pojavljalo. Preventivno islandski lišaj zaužijemo zlasti pred jemanjem omenjenih zdravil, da sluznico zaščitimo. Seveda pa jemanje islandskega lišaja utegne pomagati umiriti tudi že nastalo hripavost ali vnetje, ki je nastalo zaradi uživanja teh zdravil.

Med pogoste težave, ki starejšim povzročajo hripavost, sodi tudi vračanje želodčne vsebine navzgor v požiralnik obzgagi ali GERBu- gastroezofagealni refluksni bolezni. Želodčna sluznica je pred delovanjem kisline dobro zaščitena, zato je ta (kadar je želodec zdrav) ne more poškodovati. Drugače pa je s sluznico, ki se razprostira od vstopa v želodec, pa navzgor proti ustni votlini. Ta nima zaščite pred želodčno kislino, saj je niti ne potrebuje, ker kisla želodčna vsebina praviloma naj ne bi uhajala nazaj proti ustom. Če se to kljub vsemu zgodi, lahko že neznatna količina kisle želodčne vsebine nadraži nežno sluznico. Poledica takšnega draženja pa je lahko tudi hripavost. Pogosto je lahko nerazložljiva hripavost tudi edini znak, da ima želodec težave. Ostali znaki želodčnih težav so npr. lahko še tiščanje ali pekoča bolečina pod žličko, za prsnico in v vratu, občutek teže in napihnjenosti v želodcu, krči v želodcu in slabost.

Preden pa želodec zasujete z zdravili, ki znižujejo želodčno kislino, preverite, ali je imate res preveč! Večina ljudi z želodčnimi težavami ima namreč želodčne kisline premalo in ne preveč. To še posebej drži za starostnike, saj sposobnost nastajanja želodčne kisline s starostjo upada. To dejstvo iz svoje 25- letne prakse potrjuje tudi zdravnik Jonathan Wright iz Washingtona. Ta navaja, da ljudem z želodčnimi težavami po 40. letu običajno izmeri premalo in ne preveč želodčne kisline. Zniževanje želodčne kisline, ko je imamo že tako premalo, torej ni prava pot do rešitve problema. Takšna zdravila nam sicer dajo lažni občutek izboljšanja. Manj kisla želodčna vsebina ne draži tako močno sluznice glasilk kot prej, ampak dejstvo je, da se želodčna vsebina še vedno dviguje. Povedano drugače, z zaviralci ali nevtralizatorji želodčne kisline, v primeru ko nam te že tako primanjkuje, le zamaskiramo simptome, ne odpravimo pa vzroka težav. To pa lahko na dolgi rok vodi v še več zdravstvenih težav. Torej, čeprav se bo hripavost za čas jemanja teh zdravil umirila, pa bo na dolgi rok lahko prišlo do pomanjkanja hranil zaradi nepopolne prebave v želodcu in črevesju, padca odpornosti, večje dovzetnosti za infekcije itd. Več o vzrokih in naravnem obvladovanju želodčnih težav najdete tudi v knjigi Konec zgage in ostalih želodčnih težav, ki jo lahko prelistate na https://shop.zazdravje.net/.

  • Islandski lišaj nam lahko pomaga tudi v primeru, ko je sluznica glasilk nadražena zaradi vračanja kisle želodčne vsebine navzgor proti ustom. Ponovno gre zahvala za to lišajnim sluzem, ki sluznico ust in grla kot balzam prekrijejo, zaščitijo (tudi pred dražečimi snovmi) in omogočajo hitrejšo regeneracijo oz. obnovo. Seveda pa se boste morali za trajno odpravljanje hripavosti, ki nastane zaradi težav z želodcem, lotiti tudi obvladovanja želodčnih težav. Pozitivna stran jemanja islandskega lišaja v primeru hripavosti in želodčnih težav je tudi v tem, da sam islandski lišaj ne povzroča dodatnih težav želodcu, saj ga dobro prenašajo tudi ljudje z želodčnimi težavami. Še več, tradicionalno se je islandski lišaj uporabljal prav za odpravljanje želodčnih težav – npr. za izboljšanje apetita in prebave, ob anoreksiji, dispepsiji, vnetjih na prebavilih itd.

 

Besedilo: Adriana Dolinar

Soglasje

Dovoljujem obdelavo osebnih podatkov za namen posredovanja e-novic.  
 
Seznanjen sem s Politiko zasebnosti ter da imam možnost kadarkoli preklicati podano privolitev, kar ne vpliva na zakonitost obdelave pred preklicem privolitve. To lahko storim tako, da v posamezni e-novici kliknem na Odjava oziroma pošljem e-sporočilo z zahtevo na .

Soglašam, da Farmedica d.o.o. Leskoškova 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: upravljavec) obdeluje moje osebne podatke (ime, priimek, e-poštni naslov) za namen posredovanja e-novic.

© 2006-2018 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.