Česen

Česen (Allium sativum) iz družine lukovk

Česen (Allium sativum) je začimbna rastlina iz družine lukovk (Alliaceae). Njegovi bližnji sorodniki so čebula, por in drobnjak.

Česen je stara kulturna rastlina. Njegova prvotna domovina so stepe osrednje Azije. Že v stari indijski medicini je veljal za zaščiteno zdravilo. Skupaj s čebulo (Allium cepa) si je utrl pot prek Bližnjega Vzhoda v Egipt, kjer so začeli obe rastlini načrtno gojiti. Egipčani so jima s kultiviranjem odvzeli ostrino. Tako sta postala nepogrešljiva sestavina splošne ljudske hrane. Keopsove piramide ne bi zgradili brez redkve, čebule in česna, saj so nepregledne množice čuvali pred hiranjem in infekcijskimi boleznimi. Samo svečenikom je bilo prepovedano uživanje česna, kajti veljal je za svetega, za božji dar in za afrodiziak. Pekoči strok si je utrl pot na zahod in sever. Tudi Grki, Rimljani, Galci in Germani so ga uporabljali kot užitno rastlino, začimbnico in zdravilno rastlino. Svetovali so ga pri težavah s kožo, okužbah, glistavosti, težavah z ledvicami, bronhialnih katarjih in trebušnih kolikah.

V številnih kulturah ima česen nepogrešljivo mesto v prehrani – kljub močnemu vonju. Po nasvetu Alfreda Vogla lahko neprijeten vonj odpravite, če hkrati s česnom užijete svež peteršilj. V našem lastnem interesu bi morali biti nekoliko bolj tolerantni do neprijetnega vonja, kajti širok spekter delovanja česna so dokumentirale številne študije in publikacije.

Česen je trdoživa rastlina, ki se je razvila iz čebule. Na trdi, ploski, s spodnje strani s koreninicami prekriti podlagi stoji podolgovata glavna čebulica, okoli katere so tesno druga ob drugi razvrščene ukrivljene stranske čebulice oz. stroki. Vsak strok obdaja bel kožnat ovitek. Skupaj tvorijo glavico česna, ki je velika komaj za pest.

Iz glavne čebulice zraste 30 do 80 cm visoko steblo s cvetom. Spodaj ga obdaja cevasta listna nožnica. Ponavadi nosi pet linearnih zelenih listov, na konici pa cvetni kobul, ki ga na eni strani obdaja dolg, ošiljen bel ovršni list. Belkasti cvetovi imajo po šest perigonskih listov. Med njimi so majhne, jajčaste zarodne čebulice; če padejo na tla, zrastejo iz njih nove rastline.

Česen cveti od julija do avgusta.

Danes se česen v zdravilne namene uporablja kot diaforetik (pospešuje znojenje), ekspektorans (olajša izkašljevanje), spazmolitik (blaži krče), antiseptik (razkužuje), bakteriostatik, antimikotik in antivirotik (deluje proti bakterijam, glivicam in virusom), hipotenziv (znižuje krvni tlak), antihelmintik (uničuje črevesne zajedalce)...

Ali ste vedeli...

• da je česen pri nas najbolj znan (poleg redne uporabe v hrani) kot varovalo za srce in ožilje?
• da po Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin česen sodi v kategorijo H (hrana)?
• da ESCOP priporoča njegovo uporabo za preprečevanje ateroskleroze in pri zvišanih vrednostih holesterola, ki jih ne more znižati le ustrezna prehrana? Priporočena je tudi uporaba pripravkov česna pri prehladih, ki pa še ni znanstveno potrjena.
• da česen niža krvni tlak in izboljša prekrvavitev? Zato učinkovito preprečuje bolezni krvnega obtoka, kot je na primer ateroskleroza.
• da so z raziskavami na živalih ugotovili, da česen zniža lipide v tkivih in krvi, zniža tudi serumski holesterol, trigliceride in lahke lipoproteine LDL, zviša pa težke lipoproteine HDL, ki z odstranjevanjem holesterola iz žilnih sten ohranjajo žilno steno prožno ter preprečujejo poapnenje žil, ki ovira normalen krvni obtok?
• da so z raziskavami na živalih ugotovili tudi, da česen zavira zlepljanje trombocitov (krvnih ploščic) in preprečuje nastanek krvnih strdkov?
• da je za učinek česna odgovornih več učinkovin, dve izmed pomembnejših pa sta alicin in aliin?
• da so česnu dokazali delovanje proti Candidi albicans, virusu Herpes simplex in nekaterim prehladnih virusom?
• da morajo standardizirani pripravki s česnom vsebovati vsaj 1,3 odstotka aliina? Večina kliničnih raziskav je bila opravljena prav s temi pripravki.

Besedilo: Urška Živko