Enciklopedija rastlin

Žajbelj


Žajbelj (Salvia officinalis) iz družine ustnatic

Beseda salvia izhaja iz latinske besede salvare, kar pomeni zdraviti. Žajbelj je že v starem Rimu užival velik ugled kot dragocena zdravilna rastlina. Najverjetneje je v 6. stoletju prišel v Srednjo Evropo preko Alp v prtljagi benediktinskih menihov. Od takrat so ga vzgajali na samostanskih vrtovih. V srednjem veku je postal zelo priljubljena začimba in ta status se je ohranil vse do danes.

Žajbelj sodi v družino ustnatic (Lamiaceae).

Ljudska imena: čistec, kadulja, prava kadulja, salva, ta mala šetrajka, vrtni žajbelj, vrtni žajbelj, žajbl, žajbel, žavbej, žlahtni žajbelj, žovbej.

Žajbelj je močno razvejan grm, ki raste v Sredozemlju in tudi drugod v Evropi, ponekod najdemo tudi podivjanega. Ima sivozelene klobučevinaste liste. Cveti od zgodnje pomladi v svetlo modrih, svetlo vijoličastih, rožnatih in belih barvah.

Učinkovine v žajblju so čreslovine in triterpeni, pa tudi eterično olje z glavnimi učinkovinami tujonom, cineolom in kafro.

V ljudskem zdravilstvu se uporablja pri prekomernem potenju (npr. v meni) in pri prebavnih motnjah, kot so izguba teka, napenjanje, driska in vnetje črevesa. Zunanje se uporablja pri manjših poškodbah in vnetjih kože, kot sredstvo za izpiranje in grgranje pri krvavenju dlesni, vnetju ustne in žrelne sluznice ter pri laringitisu.

Uporabljamo narezane liste žajblja v obliki čaja ali poparkov, eterično olje, vodne ali alkoholne izvlečke v obliki standardiziranih pripravljenih zdravil (dražeji, kapljice ali geli).

Sredstvo za grgranje ali izpiranje ust: večkrat dnevno dve žlički listov žajblja ali 2-3 kapljice eteričnega olja prelijemo s kozarcem vroče vode ali 5 g alkoholnega izvlečka razredčimo v kozarcu hladne vode.

Nanašanje na vnete predele sluznic: nerazredčen alkoholni izvleček nanesemo večkrat dnevno.

Na voljo so bonboni, ki vsebujejo izvleček žajblja. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Prevelika količina žajblja je zaradi velike vsebnosti tujona strupena za osrednje živčevje. Tujon je živčni strup, ki se nakopiči predvsem v alkoholnih izvlečkih. Pri dolgotrajni uporabi ali prekomernih odmerkih lahko pride do občutka vročine in omotičnosti, pospešenega bita srca in epileptičnih krčev. V čajih in sredstvih za grgranje z vodo se tujon ne izloča. Žajblja ne uživajte med nosečnostjo ali dojenjem, saj še ni ustreznih znanstvenih izsledkov o škodljivosti. Ker žajbelj zavira tvorbo mleka, naj doječe matere ne uživajo večjih količin.

Ali ste vedeli…

  • da eterično olje žajblja uporabljajo v proizvodnji parfumov, iz listov pa pridobivajo rumeno barvilo, s katerim barvajo volno na rjavo?
  • da so ga uporabljali že Egipčani, nato Grki in Rimljani, v srednji Evropi pa so ga začeli gojiti po zaslugi Karla Velikega?
  • da naj bi bil najboljši žajbelj na svetu dalmatinski?
  • da bližina žajblja odvrača škodljivce od sosednjih rastlin?

© 2006-2017 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.