Težave

Kašelj


Pogost bolezenski pojav, ki nas v hladnejših mesecih leta spremlja skoraj na vsakem koraku, je kašelj. Verjetno se strinjamo, da je kašelj moteč tako za bolnika, kot tudi za njegove bližnje, saj moti dnevni ritem ter počitek podnevi in ponoči, spremljajo pa ga lahko tudi bolečine v prsnem košu.

Pri dolgotrajnem kašlju lahko pričnejo boleti tudi trebušne mišice. Zaradi velikih hitrosti, ki se razvijejo ob izkašljevanju, se bolečine pojavijo tudi v žrelu. Vse to so najpogostejši razlogi, zakaj bolniki posežejo po izdelkih za lajšanje izkašljevanja in umirjanje kašlja. Pomembno je, da kašelj razumemo kot obrambni mehanizem in ga glede na vzrok, jakost, razvoj in trajanje zdravimo z „zdravili pri kašlju“ in ne z „zdravili proti kašlju“.

Kašelj je normalen refleksno-obrambni mehanizem naših dihal. Z njim odstranjujemo odvečno sluz in tujke, ki nehote zaidejo v naše dihalne poti. Zdrav človek v budnem stanju normalno zakašlja 1- do 2-krat na uro. Pogostejši ali dolgotrajnejši kašelj pa je lahko znak bolezni in bolnika obremenjuje ter moti. Kašelj običajno spremlja številne bolezni, kot so: bronhitis, pljučnica, pljučni edem, tuberkuloza in druge. Kašelj nastane zaradi draženja sluznice dihal. Dražljaj se po posebnih živčnih poteh prenaša do središča za kašelj v podaljšani hrbtenjači. Od tod pride ukaz za nehoteno skrčenje mišičja, ki sproži glasno, eksplozivno sprostitev zraka iz pljuč proti zaprtima glasilkama. Pretok zraka je ob tem manevru zelo visok in s tem lahko odstrani tujke ter odvečno sluz v dihalnih poteh. Dražljaje na sluznici dihal najpogosteje povzročajo bolezenski procesi v dihalnih poteh in ob njih.

Pri kašlju moramo biti vedno pozorni na:

  • vzrok kašlja (spontan, okužba, napor),
  • jakost (pokašljevanje, izrazita eksplozivnost), trajanje kašlja,
  • lastnosti kašlja (suh, produktiven kašelj),
  • čas pojavljanja (podnevi, ponoči, preko celega dneva),
  • primesi v izkašljanem izmečku (gnoj, kri),
  • bolečine v prsnem košu.

Kašlji se med seboj razlikujejo

Produktivni kašelj – kašelj z izmečkom

Produktivni kašelj se pojavlja v obliki napada po globokem vdihu, ki potisne sluz navzgor. Cilj zdravljenja produktivnega kašlja je utekočinjanje goste sluzi, ki postane manj lepljiva in jo zato lažje izkašljamo. Zdravila, ki pomagajo utekočiniti in zmehčati sluz ter tako olajšati izkašljevanje, imenujemo ekspektoransi. 

Pri produktivnem kašlju uporabljamo zdravilne učinkovine, ki lajšajo izkašljevanje. Nabrana sluz postane tako manj gosta in lepljiva in jo zato lažje izkašljamo.

Pozornost velja tudi kašlju z izmečkom, ki se mu pridruži piskanje. Kadar je piskanje izrazitejše ob izdihu, gre verjetno za astmo ali kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB). Piskanje ob vdihu je redkejše in ga gre pripisati vnetjem sapnika ter sapnic.

Neproduktivni kašelj – suh kašelj

Pogost in predvsem dolgotrajen kašelj, ki se pojavi v zaporednih sunkih brez izkašljane sluzi, imenujemo neproduktivni kašelj. Najpogostejši vzroki takega kašlja so: gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), pljučni rak, vnetje žrela, zdravila za zniževanje povišanega krvnega tlaka in zdravljenje srčnega popušcanja (ACE inhibitorji), psihogeni izvor (v tem primeru največkrat kašlja ponoči ni) ter mnogo drugih stanj. Dolgotrajen neproduktivni kašelj bolnika izčrpava in moti njegov počitek, posebej med spanjem, če je zelo dražeč. Zdravila, ki zavirajo neproduktivni kašelj, imenujemo antitusiki.

Zdravilni pripravki iz rastlin (islandski lišaj, smrekovi vršički, trpotec, slez) delujejo neposredno na sluznico žrela. S svojimi blagodejnimi učinkovinami jo prevlečejo, s tem zmanjšajo draženje in umirijo kašelj. Najpogosteje jih najdemo v obliki sirupov ali pastil za lizanje.

Druga zdravila za umirjanje kašlja (antitusiki) delujejo na center za kašelj v podaljšani hrbtenjači. Ta zdravila (na primer kodein) imajo več neželenih učinkov kot zdravilni pripravki iz rastlin. Lahko povzročajo odvisnost, zaspanost, plitvo dihanje, zaprtost in suhost sluznice. O uporabi teh zdravil se vedno posvetujte v lekarni ali s svojim izbranim zdravnikom.

Suh kašelj, ki sčasoma preide v produktivni kašelj, nastane ob povečanem izločanju goste sluzi v pljučih, ki je zaradi količine in gostote organizem z lastnim očiščevalnim mehanizmom ni več sposoben izločati iz pljuč. Posledično pride do zastajanja sluzi v pljučih, oviranega dihanja in občutka, da imamo pljuča polna sluzi. Organizem se odzove s kašljem. Ta je v tem primeru dobrodošel odziv organizma, ki ga ne smemo blokirati, temveč mu moramo pomagati, tako da lajšamo izkašljevanje.

Kašelj pri otrocih

Otroci kašljajo znatno pogosteje kot odrasli, saj so njihove dihalne poti bolj občutljive in razvoj kašlja poteka hitreje. Okužba, ki pri odraslem človeku povzroči le manjše težave, lahko pri otroku vodi v življenjsko ogrožajoča stanja. Zato pri otrocih kašelj obravnavamo drugače. Poslušanje kašlja je najpomembnejši del za ugotavljanje bolezni otrokovih dihalnih poti. V prvih šestih mesecih življenja je kašelj neobičajen pojav in tedaj je nujen obisk pri zdravniku. Pri otrocih med prvim in četrtim letom starosti se nemalokrat zgodi, da v usta ponesejo kakšno igračko, da se jim zatakne bombon, orešek... Delci v sapniku sprožijo obrambni kašelj v napadih. Kašelj se lahko pojavlja tudi pri otrocih z različnimi nepravilnostmi v področju ust, žrela in požiralnika, ki povzročajo zatekanje hrane v dihala. Dolgotrajno pokašljevanje pa je lahko tudi brez pravega vzroka in je zgolj psihično pogojeno.

Kašelj in astma

Pri astmi gre za kronično vnetje dihalnih poti, ki je prisotno ves čas, tudi tedaj, ko je človek videti zdrav. Najpogostejši vzrok za poslabšanje astme so virusne okužbe dihal, telesni napor, pri nekaterih bolnikih pa tudi alergeni iz okolja. Težko dihanje in piskanje sta posledica skrčenja mišic in posledično zoženih dihalnih poti. Sluznica je zaradi vnetja otekla, kar dodatno moti pretok zraka. Stanje še poslabša izločanje sluzi, ki je ponavadi zelo gosta in jo je težko izkašljati. Stanje se pri astmi in običajni sezonski virusni okužbi, ki nastopi sočasno, še poslabša zaradi večje količine goste lepljive sluzi, ki nastaja v pljučih. Dihalni volumen se zato dodatno zmanjša, kašelj kot očiščevalni refleks je zato še močnejši. Primerno zdravilo pri tovrstnih kašljih je Prospan®, saj astmatiku zaradi posebne kombinacije učinkov celovito zdravi kašelj:

gosta sluz postane redkejša in jo tako lažje izkašlja
pravimo, da deluje sekretolitično)
+
krč gladkih mišic okoli bronhijev popusti, s tem se dihalne
poti širijo, dihalni volumen pa se poveča (pravimo, da deluje bronhospazmolitično)
=
astmatik tako lažje diha, kašelj je lažji in manj pogost.

Drobni nasveti pri kašlju

Pomembno je redno čiščenje in vlaženje nosne votline (s pršilom in mazilom za nos Nisita®). Zamašen nos in s tem nujno dihanje skozi usta povzroči sušenje in draženje sluznice. Zmanjšamo tudi izločanje sluzi in njeno zatekanje v žrelo. Pomembno je pitje večjih količin toplih napitkov, saj s tem preprečujemo izsušitev sluznice, toplota, ki se preko požiralnika prenese na sapnik, pa tudi pripomore k lažjemu odstranjevanju izmečka iz dihalnih poti.

Vlaga v vdihanem zraku pripomore k redčenju sluzi v dihalih. Vlaženje lahko izvajamo s pomočjo posebnih inhalatorjev (Po-Ho inhalator) ali z vdihavanjem vodne pare nad posodo oziroma v banji.

Kadar je kašelj že razvit, je najpomembnejše, da vemo, ali kašljamo z izmečkom ali pa nas muči suh, dražeč kašelj. Na podlagi tega si pomagamo s sirupom ali tabletami na naravni osnovi.

Uporaba pravih zdravil za posamezno pojavno obliko kašlja

Pomembno je, da izberemo prava zdravila za posamezno pojavno obliko kašlja.

Pri suhem, dražečem kašlju, kjer čutimo draženje v grlu, je primerna uporaba zdravil, ki lokalno umirjajo razdraženost sluznice v grlu.

Pri suhem kašlju, kjer čutimo draženje v nižjih predelih dihalnih poti, ob tem pa ne čutimo, da bi se radi izkašljali oz. odkašljali (ni občutka »polnih pljuč«), uporabimo zdravila, ki umirjajo kašelj.

Pri suhem kašlju, kjer čutimo draženje v nižjih predelih dihalnih poti in bi se radi izkašljali, uporabimo zdravila za izkašljevanje.

Pri mokrem, produktivnem kašlju uporabimo zdravila za izkašljevanje.

Zdravila za izkašljevanje uporabljamo, dokler se kašelj ne umiri, torej dokler organizem sam ne zagotavlja tvorjenja redkejše sluzi in njenega normalnega izločanja iz dihalnih poti.

Kašljamo lahko tudi več tednov. Če se kašelj ne umiri po 2 tednih, obiščimo zdravnika.

O Prospanu

Prospan® je zdravilo rastlinskega izvora, namenjeno lajšanju težav pri kašlju. Vsebuje suhi izvleček iz listov navadnega bršljana. Zdravilne učinkovine so saponini, ki izkazujejo kombinirano delovanje na spodnje dihalne poti. Prospan® redči in mehča gosto sluz, hkrati pa povzroča sprostitev mišic bronhijev, s tem olajša izkašljevanje in posledično umiri kašelj. Zaradi sočasnega širjenja spodnjih dihalnih poti je primeren tudi takrat, ko ob kašlju zaznamo oteženo dihanje.

Zdravilo Prospan® lahko uporabimo:

  • kadar kašljamo, se že izkašljujemo oziroma čutimo, da bi se radi izkašljali,
  • kadar težje dihamo in čutimo, da bi se radi izkašljali,
  • kadar želimo olajšati oziroma pospešiti izkašljevanje,
  • kadar suho kašljamo in čutimo, da bi se radi izkašljali (imamo občutek „polnih pljuč“).

Več o zdravilu Prospan...

Ȉe želite izvedeti več, naročite brezplačni Mali vodnik pri kašlju.

© 2006-2017 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.