Prašičja gripa je nalezljiva akutna virusna okužba dihal prašičev, ki jo povzroča virus influence A. Oboleli prašiči običajno izgubijo tek, imajo povišano telesno temperaturo in kašljajo. Smrtnost pri prašičih je nizka (1-4 %), največkrat ozdravijo v 7 do 10 dneh. Virus, ki povzroča prašičjo gripo, je najpogosteje virus influence A H1N1, čeprav lahko podobne simptome povzročajo tudi drugi virusi influence A (npr. H1N2, H3N1, H3N2). Včasih se lahko prašiči okužijo tudi z več kot enim virusom naenkrat, zaradi česar se lahko geni iz teh virusov pomešajo. Posledica je lahko virus gripe, ki vsebuje gene različnih virusov.
Prenašanje virusa
Doslej je bilo poznanih le malo primerov prenašanja prašičje gripe na ljudi.
Nov virus prašičje gripe se potrjeno prenaša iz človeka na človeka. V tem primeru je pandemija možna, saj je malo ljudi, ki bi bili zaradi pogostih stikov s prašiči odpornih na to obliko prašičje gripe. Pandemija je seveda odvisna od mnogih dejavnikov: nalezljivosti virusa, navzkrižne zaščite s protitelesi, ki se razvijejo ob sezonski gripi, starosti in zdravstvenega stanja posameznika.
Nov virus prašičje gripe se prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju, torej s tesnim stikom z osebo, ki je okužena z novim virusom prašičje gripe. Oseba, ki je okužena z novim virusom prašičje gripe, je kužna, dokler ima simptome oziroma 7 dni po začetku bolezni. Najverjetneje so mlajši otroci kužni dalj časa.
Simptomi kot pri sezonski gripi
Bolezen povzroča podobne simptome kot običajna sezonska gripa: pojavi se povišana telesna temperatura (nad 38º C), mrazenje, izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh, bolečine v žrelu, suh kašelj. Kot pri sezonski gripi lahko tudi tukaj pride do zapletov, kot je pljučnica, odpoved dihanja ali celo smrtni izid. Okužba s prašičjo gripo lahko tudi poslabša osnovno kronično bolezen (npr. astma, kronični sinuzitis, kronični bronhitis ipd.).
Širjenje okužbe
Širjenje okužbe preprečimo z preventivnimi higienskimi ukrepi:
