Težave

Zaščita sluha v hrupnem delovnem okolju


Zaščita sluha je preventiva, s katero preprečimo poškodbo ušesa zaradi hrupa oziroma okvaro sluha, ki lahko vodi k naglušnosti ali celo izgubi sluha. Okvara sluha lahko nastane zaradi kratkotrajne izpostavljenosti visokim ravnem hrupa ali pa zaradi dolgotrajne izpostavljenosti višjim ravnem hrupa (nad 80 dB). Ločimo začasno in trajno okvaro sluha. Začasna je ponavadi posledica kratkotrajne izpostavljenosti glasnemu zvoku, npr. strel iz puške, udar strele, medtem ko je trajna okvara ponavadi posledica dolgotrajne izpostavljenosti (npr. na hrupnem delovnem mestu). V tem primeru sluh postopoma peša, poškodovana oseba najprej ne zaznava visokofrekvenčnih tonov, kasneje pa ima težave tudi z nizkofrekvenčnimi. Preventiva je pri preprečevanju poškodbe sluha zelo pomembna, saj je tovrstna poškodba edina, pri kateri bolečine ne čutimo in tako ne vemo, da škodimo svojemu telesu in seveda sebi. Okvara sluha je običajno nepopravljiva.

Kaj sploh je hrup?

Hrup je glasen, neželen zvok, tudi vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka pri delu in škoduje njegovemu zdravju in počutju. Jakost hrupa merimo v decibelih (dB). Decibelska skala je logaritemska, kar pomeni, da zvišanje ravni hrupa za 3 dB pomeni dvakratno zvišanje jakosti hrupa. Kot zanimivost naj navedem še to, da običajen pogovor poteka z jakostjo 65 dB, kričanje pa z jakostjo 80 dB (razlika znaša sicer samo 15 dB, gre pa za 30 krat glasnejše proizvajanje zvoka).

Ljudje, ki so izpostavljeni hrupu na delovnem mestu, so predvsem zaposleni v tovarnah (kovinska, papirna, gradbena in druga industrija), tisti, ki se poklicno ukvarjajo z glasbo oziroma koncerti (didžeji, organizatorji koncertov,...), zaposleni na letališčih, streliščih, reševalci v reševalnih vozilih, kjer so sirene pogosto vklopljene,...

V pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu piše, kako morajo delodajalci ukrepati, kadar so zaposleni izpostavljeni hrupu nad 80 dB (zaščita, zmanjšanje hrupa, kadar je to mogoče), veliko pa je seveda na ljudeh samih. Obvezni so zdravniški pregledi, kjer se sluh natačneje pregleda, pa vendar je v določenem trenutku lahko že prepozno.

Jakosti hrupa, ki ne smejo biti presežene na delovnih mestih, si lahko pogledate v spodnji tabeli: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200617&stevilka=643

Zaščita

Najboljša zaščita pred hrupom je izogibanje hrupu, vendar to ni zmeraj mogoče. Rešitev so tudi ušesni čepki, penasti, silikonski, volneni ali voščeni vstavki, ki se vstavijo v slušni kanal in uporabniku zavarujejo uho pred hrupom, pa tudi vdorom vode, različnimi tujki, prahom in močnim vetrom.

Za zaščito sluha obstaja več vrst čepkov:

  • Penasti čepki so narejeni iz spominske pene, ki se pred uporabo gnete in zato prilagodi obliko sluhovodu. Po uporabi se lahko operejo in uporabijo do trikrat.
  • Silikonski čepki so enostavni za oblikovanje in so primerni za vse velikosti sluhovoda, zato jih lahko nosijo tudi otroci.
  • Ȉepki s trakom Multi, ki so primerni za zaščito pred kratkotrajno izpostavljenostjo hrupu. So anatomsko oblikovani ter izdelani iz prijetne in mehke umetne mase. Ob strani imajo zračne lamele. V notranjosti čepka je paličica, s pomočjo katere čepek lažje vstavite v uho in odstranite iz ušesa. Priročni trak omogoča namestitev okoli vratu, da so čepki ves čas pri roki.
  • Ȉepki s prirobnico so izdelani po meri in jih uporabljajo glasbeniki.

Besedilo: Urška Živko

© 2006-2017 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.