Enciklopedija rastlin

Velika kopriva


Velika kopriva (Urtica dioica) iz družine koprivovk

Kopriva spada v družino koprivovk (Urticaceae). Nekoč se je uporabljala predvsem za splošne čistilne namene, za pospeševanje presnove in izločanje presnovkov in strupenih snovi iz telesa. Kopriva odvaja vodo, učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor, zmanjšuje vnetna stanja v telesu in tako pomaga pri revmatičnih bolečinah. Za pripravo poparkov se uporabljata tako sveža kot tudi suha zel in korenine. Vršičke kopriv lahko uporabimo sveže kot zelenjavo al jih posušimo za pozneje, za poparek ali za pripravo jedi.

Ljudska imena koprive

Koprica, kropiva, kropljiva
Ožarnica
Pečeča kopriva, pečenica, pečnica, pekoča kopriva
Pokriva
Užagalica, žagalica, žagarica, žagovnica, žgavnica
Žarna kopriva, žarnica, žgoča kopriva, živa kopriva

Zgodovina

Kopriva je bila od nekdaj povezana s številnimi vražami. V starogermanski mitologiji je bila simbol boga strele in še danes jo ponekod v alpskih deželah uporabljajo kot zaščito pred udarom strele. Na Koroškem so jo dekleta na kresni večer osolila; kamor je bil drugo leto nagnjen njen vrh, tja naj bi se dekle kasneje omožilo ali šlo služit.
Pred uvozom bombaža je bila kopriva najpomembnejša vlaknovka v Evropi. V srednjem veku so jo polagali v seč bolnika in iz nje napovedovali izid bolezni: če je ostala zelena, je to pomenilo, da bo bolnik kmalu ozdravel, če se je skrčila, ni bilo upanja za ozdravitev.
Zelo razširjeno je bilo nekoč tudi bičanje po hrbtu s stebli kopriv, vendar z zdravilnim namenom. Bičanje namreč daje nekajurni občutek toplote, kar naj bi pomagalo pri išiasu in lumbagu (bolečinah v križu).

Botanične značilnosti

Botanično ime Urtica izvira iz latinske besede »urere«, kar pomeni skelenje.
Kopriva zraste do višine 50-150 cm in ima plazečo koreniko, ki prezimi. Steblo je štirioglato in pokrito z dlačicami, ki so zgrajene iz ene same celice in imajo debelo celično steno. Cela rastlina, razen mladih listov med marcem in majem, je pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Konice dlačic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo kožo in vbrizgajo strupeno tekočino. Bodice lahko ostanejo v koži dlje časa in povzročajo bolečino ter neugodje od 24 do 36 ur.
Listi so podolgovati in na robovih grobo napiljeni, na stiku med steblom in listom so zaobljeni ali srčasto oblikovani. Vsak list spremljata dva zalistnika. Cvetovi so ženski ali moški, zelenkasto beli in prilagojeni na opraševanje.
Kopriva cveti od maja do julija.

Nahajališče

Raste blizu človeških bivališč v vrtovih, ob ograjah, na robovih jarkov, na odlagališčih in na ledini. Nabiramo jo od maja do avgusta. Poleg velike koprive obstaja tudi mala kopriva (Urtica urens).

Ali ste vedeli…

  • da koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo laski? Laski izgubijo pekoči učinek, če liste skuhamo ali zmanemo v rokah z rokavicami.
  • Da je Alfred Vogel uporabil tinkturo iz velike koprive, ji dodal še nekaj homeopatskih raztopin kalcija in tako pripravil enega svojih najbolj znanih izdelkov Urticalcin. Izkušnje pri uporabi tega preparata so pokazale, da ima zelo dober učinek na boljšo absorpcijo kalcija v človekov organizem oz. drugače povedano, organizem kalcij, vnešen s hrano, bolje izkoristi. Ker je Urticalcin kombinacija med zdravilom rastlinskega izvora in homeopatskih izdelkom, ga je izredno težko registrirati pri agencijah za zdravila, zato ga v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah še ni na voljo.
  • da pravijo ljudje, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo in je ne bi vsebovala tudi kopriva?
  • da vsebuje kopriva petkrat več kalcija kot kravje mleko?
  • da vsebuje tudi magnezij, železo, beta karoten in vitamin C, karotenoide, flavonoide, organske kisline, fitosterole, lektine, klorofil…?
  • da kopriva dobro uspeva na tleh, ki vsebujejo veliko nitratov in potem le-te pretvarja v aminokisline?
  • da mrtva kopriva nima z malo in veliko koprivo nič skupnega, druži jih le ime, ki temelji na podobnih listih?
  • da preveč jedi s koprivami ali prepogosto uživanje učinkuje odvajalno?

© 2006-2017 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.