Tavžentroža

Tavžentroža (Centaurium erythraea) iz družine sviščevk

Rastlina s takšnim imenom sicer ne pozdravi tisoč bolezni, naj bi pa v svojem učinku nadomestila tisoč drugih rož.

Beseda Centaurium je nastala iz grške kentaúreion - tako se je v grški mitologiji imenovalo bitje, ki je bilo pol konj, pol človek. Centavri (ali kentavri) so veljali za zelo vešče zdravilce. Tako naj bi po Pliniju centaver Chiron s tavžentrožo pozdravil rano od puščice na svoji nogi. Ljudska etimologija je ime spremenila v »centum aurei« (sto zlatnikov). Iz tega se je razvilo najprej ime „sto zlatih zeli“, ki ga najdemo do 16. stoletja, nato pa „tisoč zlatih zeli“, kar priča o tem, kako zelo cenjena je bila rastlina. Rimljani so jo imenovali zaradi njenega grenkega okusa Herba felis terrae, kar pomeni „zel zemeljskega žolča“. Zdravniška uporaba tavžentrože je dokazana že v času Hipokrata (5. in 4. st. pred n.š.). Dioskurid jo je priporočal kot purgativ, emenagog, zdravilo za oči in za rane.

Tavžentroža spada v družino Gentianaceae – sviščevke. Ljudska imena, ki jo še označujejo, so centaver, cintara, cintaver, čantara, glistnik, gorčica, grenka trava, griževec, griževnjak, grižne rože, jezerica, kitica, svedrec, svedric, tisečula, tisočnica, trešlika, trešiljka, zlati grmiček.

Rastlina je cenjeno grenko sredstvo zaradi vsebnosti grenčin. V ljudskem zdravilstvu se uporablja za zdravljenje anoreksije, pri pomanjkanju apetita in pri slabi prebavi ter prebavnih motnjah. Grenčine delujejo tako, da pripravijo prebavila na prebavo posredno preko zaznavanja okusa. Oster okus zbudi prijetnega, slast, ki pri tem nastane, pa spodbudi prebavne žleze, da začnejo izločati prebavne sokove, zaznaven pa je tudi neposreden učinek na prebavne žleze. V želodčno sluznico priteče več krvi, izločati se začnejo slina, želodčni sok in žolč, želodec se hitreje prazni, poveča se gibanje črevesja, izboljša pa se tudi vsrkavanje prebavljene hrane. Zaradi večjega izločanja želodčne kisline se zavre rast črevesnih mikrobov, ki povzročajo krče, napenjanje in drisko.

Tavžentroža je enoletna ali dvoletna rastlina, ki raste iz svetle korenine in pritlehne listne rozete. Štirirobo, od 20 do 40 cm visoko steblo se zgoraj razveja. Redki suličasti listi v parih so po steblu razvrščeni navzkrižno. Na koncu stebel so majhni rožnati cvetovi v pakobulih. Rastlina cveti od julija do septembra.

Tavžentroža raste po vsej Evropi vse do polarnega pasu, v Severni Ameriki, severni Afriki in zahodni Aziji. Rada ima vlažne gozdne poseke, robove poti in gorske previse do višine 1400 metrov.

Povezani izdelki

Za Vašo boljšo izkušnjo in kakovostne vsebine naša spletna stran uporablja t.i. piškotke (več o tem). Prosimo, strinjajte se z namestitvijo piškotkov v vaš brskalnik.    

Strinjam se