Enciklopedija rastlin

Oves


Oves (Avena sativa) iz družine trav

Oves (Avena sativa) so gojili že davno. Stari Grki in Rimljani so poznali sicer samo divji oves (Avena fatua), ki so ga smatrali kot plevel. Namensko pridelovanje žita ob Kaspijskem morju in Kavkaški ravnini je prineslo oves v severozahodno Evropo.

Plinij poroča, da so Nemci sejali oves in jedli nič drugega kot kašo. Tudi sam je verjel, da je bil oves plevel med žiti, kar bi lahko privedlo do propadanja ječmena. Še danes se v južnih klimah oves uporablja kot krma za živino. Ni točno dokazano, od kod izhaja beseda Avena, ki so jo Rimljani uporabljali za divji kot tudi navadni oves. Predvidevajo, da izhaja iz besede „avi“, kar pomeni ovca ali „avasa“, kar pomeni živilo. Grimm je pričal, da ima beseda za oves skoraj v vseh jezikih nekaj opraviti z ovnom, zato danes ovsu pravijo tudi „kozja krma“.

Starim naturopatom oves sploh ni bil pomemben, njegov pomen so spoznali šele v srednjem veku. Lonicernus v svoji zeliščni enciklopediji iz leta 1737 piše: „Zrna ovsa so koristna tako za človeka kot tudi za živino. Kuhan je odličen za spodbujanje vsakodnevne prebave, prav tako pa napolni želodec in je vir hranil.

Oves se lahko uporablja tudi pri vseh vrstah oteklin.“

Leta 1563 je Mathiolus napisal: »Učinek ovsa: juha, pripravljena z namakanjem ovsene moke, je dobra proti kašlju. Uživanje ovsene kaše zgosti blato. Kot brinove jagode tudi oves pomaga pri žolčnih kamnih, če ga segrejete in iz njega pripravite vroč obkladek. Podobno kot ječmenovo moko lahko tudi oves uporabljate pri oteklih ali izpahnjenih udih. Če ga zmešate s svinčevim belilom in s to mešanico sperete obraz, dobite čisto in privlačno polt. V boju proti garjami in krastami pri otrocih ni nič boljšega kot kopel z namočenim ovsom.«

Kuhan oves ali ovseno kašo so ljudje stoletja uživali za zajtrk, še posebej v Angliji, na Škotskem in v Nemčiji, preden sta ju nadomestila kava in kruh.

Oves spada v družino trav (Poaceae). Je enoletnica, ki raste v šopih ali posamezno. Ima votlo, nerazvejano steblo brez listov, ki doseže višino med 20 in 150 cm. Cvetovi so dvospolni, kot pri večini žit. Ko rastlina dozori, klasi pričnejo viseti navzdol. Žitno zrno je enosemenski golec (kariopsa), ki ostane tesno obdan s plevo ali pa pade iz nje, ko dozori (tako imenovani goli oves). Oves je najbolj zračno domače žito in obožuje svetlobo. Cveti od julija do avgusta.

Oves se tradicionalno uporablja kot blago sredstvo pri depresiji, zvišuje življenjsko energijo, pomaga pri preobremenjenem živčevju in pri nespečnosti.

Uporabljal naj bi se tudi pri kožnih boleznih, težavah s sečnikom ter kot tonik in roborans. V kombinaciji z drugimi zdravilnimi rastlinami naj bi se uporabljal pri težavah s srcem in ožiljem, presnovnih motnjah in pri starostnih težavah.

Oves pogosto srečamo tudi v homeopatskih pripravkih.

© 2006-2017 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.