Navadni bršljan

Navadni bršljan (Hedera helix) iz družine bršljanovk

Navadni bršljan ali Hedera helix je trajna olesenela zimzelena ovijalka, ki doseže dolžino tudi do 50 m in spada v družino bršljanovk (Aralicaceae). Z oprijemalnimi koreninicami se oprijema tal in vzpenja po drevesih, zidovih, skalah, pročeljih. Listi so enostavni, usnjati, živozeleni, ki so spodaj tro- do peterokrpi in srčasti, zgornji pa so jajčasti ali suličasti in celorobi. Cvetovi so majhni rumenkasto zeleni in se združujejo v kobulasta socvetja. Rastlina cveti od septembra do oktobra. Plod dozori naslednjo pomlad in je temno modra strupena jagoda. Raste po senčnih in vlažnih gozdovih, starih drevesih in kot okrasna rastlina po vrtovih. Ima številne vrtne oblike. Listi so grenkega in neprijetnega okusa. Plodove le redko uporabljamo za zdravljenje, ker so strupeni.

V slovenščini ima veliko ljudskih imen: beršljen, bljuš, bljušt, brstran, bršček, bršlan, bršlen, bršlin, bršljan, bršljen, bršljin, brštan, obršilj, obšilj…

Bršljan vsebuje saponine, ki delujejo kot sekretolitični ekspektorans, so pa tudi rastlinska obramba pred mikrobi in glivicami, s pomočjo encimov pa se po potrebi pretvorijo v dejavno obliko.

Bršljan so omenjali številni avtorji že v starem veku. Veljal je za zaščito pred hudobnimi duhovi in za simbol zvestobe. V starem Egiptu je bil posvečen Ozirisu, bogu plodnosti in poglavarju kraljestva mrtvih. V grški in rimski mitologiji je bil bršljan poleg vinske trte atribut vinskih bogov Dioniza in Bakha. Narisan nad vrati gostilne je jamčil, da tam točijo dobro vino. Tudi v zgodnji krščanski simboliki in v srednjeveških katedralah se pojavlja bršljanov motiv vedno znova. Hedera je latinsko ime za bršljan. Uporabljala sta ga že Virgil in Plinij. Izhaja iz latinske besede hédra, ki pomeni „sedeti“ in se nanaša na oprijem korenine. Grška beseda helix pomeni „zavit“ ali „spiralen“. Z botaničnega vidika je ta oznaka napačna, saj bršljan nima vitic in se ne ovija okoli opore, pač pa se samo oprijemlje s koreninami kot vzpenjalka. Medicinska uporaba bršljana je dokazana.

Dandanes se uporablja predvsem v ljudski medicini za zdravljenje kožnih bolezni, belega toka, revmatizma, protina. Pospešuje tudi izločanje žolča. Svež bršljanov sok se uporablja za odstranjevanje bradavic. Čaj lahko pijemo proti rahitisu, zvečanju prostate, pri prehladu, katarju in nosnih polipih. Proti nosnim polipom je priporočljivo tudi njuhanje praška iz posušenih bršljanovih listov. Iz svežih, v vinu kuhanih listov, ali iz zdrobljenih posušenih listov pripravljamo tople obhladke proti težavam z vranico. Bršljan prav tako zelo dobro lajša izkašljevanje tako, da mehča izloček (sluz) v pljučih in sprošča krče bronhijev ter olajšuje dihanje.

Pri uporabi zelišča moramo biti skrajno previdni, ker so znane tudi smrtne zastrupitve!

Ali ste vedeli…

  • da je že Hipokrat opisal korenino, liste in jagode bršljana kot zdravilo za notranjo in zunanjo uporabo?
  • da so Stari Grki verjeli, da bršljan preprečuje zastrupitve?
  • da po starem ljudskem izročilu bršljan pomaga tudi pri zdravljenju kurjih očes? Štiri sveže liste bršljana vsak večer položite na kurje oko in ovijte z gazo ter pustite delovati vsaj 1 uro. Po desetih dneh bi morala nadloga izginiti!
  • da naj bi neveste ob poroki nosile bršljan na sebi, ker prinaša srečo v zakonu?
  • da je zunanje je v kozmetičnih pripravkih dobrodošlo dopolnilo pri shujševalnih prijemih za odpravo celulita?

Povezani izdelki

Za Vašo boljšo izkušnjo in kakovostne vsebine naša spletna stran uporablja t.i. piškotke (več o tem). Prosimo, strinjajte se z namestitvijo piškotkov v vaš brskalnik.    

Strinjam se