|
Ljudska imena: bodeča neža, bodečnica, bodečnice, bodika, ostropec, ostropes, pegasti bodelj.
Legenda
Pravijo mu tudi Marijin osat, kar izvira iz legende. Devica Marija naj bi iskala miren kraj za dojenje otroka. Marijin osat je to opazil in zaščitil mater in otroka z listi. Nekaj kapljic mleka je padlo na liste in zato imajo listi danes bele lise in črte.
Botanične značilnosti
Pegasti badelj spada med nebinovke (Asteraceae). Je velika rastlina, ki zraste med 70 in 150 cm. Ima pokončno steblo, belo lisaste podolgovate liste z rumenimi bodicami na robovih. Cvetovi so škrlatno rdeče barve. Rastlina cveti od junija do septembra.
Uporaba
Za zdravilno uporabo so primerni pripravki iz zrelih plodov, predvsem visoko koncentrirani suhi izvlečki. Farmakološko najpomembnejše učinkovine so flavonoidi, flavonolignani (silimarin) in mastno olje.
Nekoč so pegasti badelj uporabljali pri zbadanju v rebrih, boleznih vranice, malariji, migreni, morski bolezni, krčnih žilah, prebavnih motnjah, žolčnih obolenjih, zlatenici, maščobni okvari jeter, toksičnih obolenjih jeter, kroničnih vnetjih in cirozi jeter, pa tudi kot protisredstvo pri zastrupitvi z mušnicami.
Pozor!
Zastrupitve z mušnicami ne smete zdraviti sami, ker je smrtno nevarna. Če sumite na zastrupitev, takoj poiščite zdravniško pomoč! Silimarin vam bodo pod zdravniškim nadzorom dovedli z infuzijo. |
Danes se uporaba pripravkov s pegastim badljem priporoča za zdravljenje toksičnih okvar jeter in kot dodatno sredstvo pri kroničnih vnetjih in cirozi jeter.
Silimarin ima prav tako zaščitni učinek pred številnimi vplivi, ki škodujejo jetrom. Krepi celično steno in tako preprečuje vstop strupov v celico, poleg tega pa spodbuja obnavljanje jetrnih celic.
Učinkovina silimarin ni topna v vodi, zato uživanje čaja pri obolenjih jeter ni učinkovito.
Pegastega badlja ne uživajte, če ste alergični na rastline iz družine košaric.
|
