Koristni članki

Obrečni grenik, angelika in krvavi mleček


Uporaba obrečnega grenika ima dolgo tradicijo. Dioskurid je korenine uporabljal zunanje za vroče obkladke pri protinu in išiasu. Mnogokrat je bila omenjena tudi uporaba svežih rastlin in mazil s tinkturami pri kroničnih boleznih srca, zamašitvi jeter, pljuč in ledvic, pa tudi pri revmi. V ljudski medicini se je uporabljal kot grenčina za stimuliranje izločanja želodčne kisline, kot zdravilo za funkcionalno gastrointestinalno bolezen ali motnjo in kot amarum s holeretičnim učinkom (pospešuje izločanje žolča v jetrih). Ȉe se nanašamo na Galenusa, so rastlino poimenovali po zdravniku, ki je ozdravil svojega prijatelja z njo in sicer v Iberiji (to je v današnji Španiji).

Obrečni grenik (Iberis amara)

Obrečnemu greniku pravimo tudi navadni grenik. Spada v družino križnic (Brassicaceae ali Cruciferae). Je zelnata rastlina z belimi cvetovi. Zraste do 40 cm, uspeva pa predvsem na obrobjih njiv v topli, poleti suhi, apnenčasti ali glineni zemlji. Cveti junija in julija. Rastlino nabiramo poleti in jo lahko shranimo za kasnejšo uporabo.

Vsi deli rastline vsebujejo amine in glukozinolate. Uporablja se predvsem seme (Iberis semen), ki vsebuje glikozide in žvepleno eterično olje. Rastlina deluje antiastmatično, antirevmatično, proti skorbutu, uporablja pa se tudi v homeopatiji. Semena se uporabljajo za zdravljenje astme, bronhitisa in vodenice.

Zdravilni gozdni koren (Angelica archangelica)

Rastlino so vzgajali na srednjeveških samostanskih vrtovih predvsem kot sredstvo proti kugi. Ime je verjetno povezano z nadnaravnimi lastnostmi, ki so jih pripisovali rastlini. Po neki legendi naj bi angel Rafael nekega priseljenca opozoril na zdravilno moč rastline.

Ljudska imena: angelika arhangelika, vrtna angelika, vrtna vanelka, žlahtna angelika.

Angelika spada v družino kobulnic (apiaceae). Pri nas v naravi raste navadna angelika (Angelica officinalis), ki nima posebnega zdravilnega učinka, arhangelika pa je vrtna rastlina. Sicer pa arhangelika raste po vsem zmernem pasu Evrope in Azije, posebno še v severnejših predelih. Zraste do dveh metrov, ima zelo velike liste in ima bele in rumenkaste cvetne kobule. Cveti julija in avgusta.

Za zdravilno uporabo je primerna posušena korenina (Angelicae radix), ki vsebuje eterično olje, grenčine, kumarinske sestavine, derivate kavne kisline in flavonoid arhagelenon.

Tako grenčine kot tudi eterično olje v angeliki zbudijo tek s spodbujanjem izločanja prebavnih sokov v želodcu in iz trebušne slinavke, kot stomahik pa odpravijo prebavne motnje, ki jih povzroča pomanjkanje prebavnih sokov. Zavrejo tudi nastanek vetrov in omogočajo njihovo sproščanje ter odpravijo občutek napihnjenosti, napenjanje in spahovanje. Uradno je priporočena uporaba pri težavah s prebavili (pomanjkanje teka, občutek napetosti).

Angelika se ne sme uporabljati pri želodčni in črevesni razjedi, v nosečnosti, med uporabo pa se je potrebno izogibati soncu. Furanokumarini, ki so prisotni v angeliki, namreč lahko naredijo kožo preobčutljivo za svetlobo in ob prisotnosti UV žarkov povzročijo vnetje.

Krvavi mleček (Chelidonium majus)

Pripoved pravi, da latinsko ime Chelidonium izvira iz grške besede »chelidon«, kar pomeni galeb. Rimski pisec in zgodovinar Plinij naj bi dal rastlini to ime, ker naj bi galebi uporabljali rumeni sok krvavega mlečka, da mladičem odprejo oči. Ta rumeni sok je najizrazitejša značilnost te rastline, opazimo pa ga šele, ko rastlino prelomimo. Rastlini sicer malokdo posveča pozornost, ker neopazno raste na zidovih in ob odlagališčih in jo ljudje pogosto prištevajo med plevel.

Ljudska imena: bolnica, bradavičnik, ceduljka, dražnica, kačja trava, kačji mleček, krvavo zelje, krvavi mlečnik, mlečni mleček, pasje zelje, rdeči mleček, sendolka, skoblja, zlata korenina, zlatec, zlatenica, zlatica, zlatič.

Krvavi mleček je zelnata trajnica iz družine makovk (Papaveraceae). Zraste približno 60 cm. Steblo je posuto s številnimi štrlečimi dlačicami. Listi so modrozeleno peresasti in premenjalno razporejeni. Cvetovi so rumene barve, plodovi pa so strokasti in mnogosemenski.

V zdravilne namene se uporabljajo posušeni nadzemni deli (zel) krvavega mlečka (Chelidonii herba). Učinkovine so izokinolinski alkaloidi in derivati kavne kisline. V ljudskem zdravilstvu se od antičnih časov uporablja pri obolenjih jeter in žolča. V srednjem veku so ga uporabljali tudi pri kožnih obolenjih, zlasti proti garjam in bradavicam, pa tudi pri črevesnih polipih in tumorju na prsih. Danes se v ljudskem zdravilstvu uporablja pri astmi, aterosklerozi, povišanem krvnem tlaku, krčih, glistavosti, protinu, zastoju vode v nogah in pri raku na želodcu.

ESCOP priporoča uporabo krvavega mlečka pri obolenjih s krči v zgornjem delu trebuha, obolenjih žolčnika in žolčevodov, pa tudi pri prebavnih motnjah. V poskusu na živalih so opazili, da rahlo lajša bolečino in spodbuja izločanje žolča. Poleg tega so odkrili, da spodbuja imunski sistem in deluje uspavalno. Dokazano je tudi, da zavira vnetja in uničuje bakterije.

Zaužitje večje količine povzroči krče, drisko, ohromelost, včasih tudi smrt. Pri zunanji uporabi običajno nastopi kožno vnetje z izpuščaji. Ȉe jemljete krvavi mleček več kot dva tedna, morate redno nadzorovati vrednost jetrne funkcije, saj lahko izvleček helidamina povzroči povečanje aktivnosti jetrnih encimov. Pripravkov s krvavim mlečkom ne uporabljajte v času nosečnosti in pri otrocih, mlajših od 12 let.

© 2006-2017 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.