Težave

Kronična vnetna črevesna bolezen


Kronična vnetna črevesna bolezen je dolgotrajna, kronična bolezen, pri kateri gre, kot že ime samo pove, za vnetni proces v črevesju. V skupino kroničnih vnetnih črevesnih bolezni sodita Chronova bolezen in ulcerozni kolitis. Pri obeh boleznih gre za kronično vnetje črevesne sluznice, razlikujeta pa se po tem, da je vnetje pri ulceroznem kolitisu prisotno v debelem črevesu, pri Chronovi bolezni pa je lahko prisotno kjerkoli v prebavni cevi od ustne votline do zadnjične odprtine (najpogosteje v tankem črevesu). Vzrok nastanka kronične vnetne črevesne bolezni še vedno ni raziskan. Simptomi, ki se pojavljajo ob zagonih bolezni, so bolečine v trebuhu, mehkejše, vodenasto in krvavo blato ter občutek nenehnega tiščanja na blato, pri hujših oblikah se pojavi hujšanje ali nenapredovanje teže, utrujenost, povišana telesna temperatura, zaostanek v rasti in zaostanek v pubertetnem razvoju. V 10 do 15 % se pri ljudeh, ki imajo eno izmed oblik kronične vnetne črevesne bolezni, bolezen razširi še na druge organe (sklepe, kožo in oči). Pogosteje so prizadete osebe v mestnih okoljih, pojavnost pa se iz leta v leto povečuje. Pri pojavnosti bolezni glede na spol ni večjih razlik. Obe obliki dosežeta vrh v zgodnjem odraslem obdobju (med 25. in 35. letom), lahko pa se pojavita tudi pri otrocih, mlajših od 5 let. 

Ker ne poznamo vzroka nastanka bolezni, je ne moremo vzročno zdraviti. Predvideva se, da imajo dejavniki okolja velik vpliv na nastanek bolezni, saj se pojavlja v različnih zemljepisnih področjih. Preučevali so vpliv kajenja, uporabe nesteroidnih protivnetnih zdravil in peroralne kontracepcije, prehranskih navad, odstranitve slepiča ter okužbe z nekaterimi mikroorganizmi, kot so virus ošpic, Mycobacterium paratuberculosis, Escherichia coli ipd. Kot pomemben dejavnik sta bila ugotovljena tudi stres in osebnostna struktura bolnika. Raziskave niso jasno pokazale, kaj je dejanski vzrok. Ugotovili pa so, da imajo pomemben vpliv tudi genetski dejavniki, saj se bolezni pogosto pojavljata znotraj družinskega kroga. Ker vzročno zdravljenje zaenkrat ni možno, preostane torej samo simptomatsko zdravljenje, ki pa seveda ni tako uspešno. Bolezni torej nista ozdravljivi.

Bolezen zdravimo s protivnetnimi zdravili, ki omilijo vnetje črevesne sluznice in zmanjšajo pojavnost simptomov. Zdravljenje je zahtevno zaradi številnih poslabšanj. V zadnjem času se precej uporabljajo tudi biološka zdravila, ki so pomembno izboljšala možnosti zdravljenja, zlasti pri bolnikih z neugodnim potekom bolezni. Problem bioloških zdravil so neželeni učinki, ki so pa lahko resni in bolnike velikokrat odvrnejo od uspešnega zdravljenja. Najpogostejši neželeni učinki so alergijske reakcije, okužbe (zaradi padca imunskega sistema), ognojki in reaktivacija tuberkuloze.

Za zdravljenje je zelo pomembna pravilna (zdrava) prehrana, saj so ti bolniki velikokrat podvrženi pomanjkanju esencialnih vitaminov, mineralov in ostalih snovi (zaradi pogostih drisk, krvavenj in tudi slabše absorbcije iz črevesa). S podporno prehrano zagotovimo preprečevanje podhranjenosti in vplivamo na rast, s specifično pa preprečimo pomanjkanje posameznih mineralov in vitaminov. S terapevtsko prehrano (enteralno in parenteralno) zagotovimo vnos aminokislin, peptidov in nerazgrajenih celotnih beljakovin.

V akutni fazi Chronove bolezni je namreč lahko moten prehod beljakovin skozi vnetna področja, kar vodi do pomanjkanja beljakovin pri 70 % bolnikov. Pomanjkanje se kaže kot izčrpanost, izguba telesne teže, zmanjšanje odpornosti.

Maščobe v prehrani so vir energije in esencialnih maščobnih kislin, potrebne pa so tudi za vsrkavanje v maščobah topnih vitaminov v telo. V akutni fazi bolezni je priporočljivo izogibanje maščobam živalskega izvora in pripravljanje obrokov s čim manjšo vsebnostjo maščob. V kronični fazi bolezni je potrebno maščobe dvigniti na 30 % dnevno.

Zaradi pomanjkanja vitaminov, ki je pogosto pri omenjeni bolezni, je potrebno zagotoviti dovolj velik vnos vitaminov in mineralov, kar dosežemo z raznovrstno in kvalitetno prehrano.

Zelo pomembno je tudi uživanje tekočine (vode, nesladkanih čajev), še zlasti v obdobju, ko bolnike pesti driska in krvavitve. Vso izgubljeno tekočino je namreč potrebno nadoknaditi v izogib dehidraciji.

Pravilna prehrana je med najpomembnejšimi varovalnimi dejavniki pri preprečevanju KVȈB. Potrebno jo je prilagoditi potrebam, toleranci na določena živila in prehranskim navadam vsakega posameznika.

Besedilo: Urška Živko

© 2006-2017 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.