Koristni članki

Jabolko na dan odžene zdravnika stran


Jabolko je sadež, o katerem je danes kar veliko govora. Poznamo njegove zdravilne lastnosti in njegov okus, ki je marsikomu med ljubšimi. Slovenci od vsega sadja pojemo največ jabolk, marsikdo vsaj eno na dan. Vsi namreč poznamo star pregovor, ki pravi, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran.

Star pregovor - eno jabolko na dan odžene zdravnika stran - poznajo tudi v drugih državah Evrope. V Angliji pravijo »An apple a day keeps doctor away«, v Nemčiji »Ein Apfel am Tag haelt den Doctor weg«, na Hrvaškem »Jedna jabuka na dan tjera doktora van«...

Od kod izvirajo trditve, da so jabolka tako zdrava? Kaj v njih učinkuje tako pozitivno na zdravje? Kaj pa škropljenje jabolk? So škropljena jabolka manj zdrava ali celo škodljiva?

Jabolko je eden izmed bolj zdravih sadežev. Raste na drevesu, jablani, ki ji v latinščini pravimo Malus domestica. Jablana spada v družino Rosaceae (rožnice). Poznamo okoli 7000 sort jabolk, ki se razlikujejo po barvi sadežev, okusu, vonju, velikosti, času dozorevanja…

Jabolko je zelo star sadež, ki ga poznamo že iz Svetega pisma kot prepovedan sadež z drevesa spoznanja na rajskem vrtu. Izvira že iz pradavnine, svoje korenine pa ima na Kavkazu. Najstarejši zapisan recept z jabolki izhaja iz 3. stoletja, zapisal ga je gurman Apicius. Isaac Newton je zakon težnosti odkril s pomočjo jabolka, ki je padlo z drevesa. Že v času Aleksandra Velikega je jabolko veljalo za sadež, ki ohranja mladost, je simbol obnavljanja in večne svežine. Aleksander je na svojih potovanjih po Indiji naletel na duhove, ki so zaradi uživanja jabolk živeli do 400 let. V skandinavski mitologiji imajo jabolka podobno vlogo – so hrana bogovom, ki ostajajo večno mladi.

Kulinarična posebnost v Franciji in Angliji je jabolko postalo v 18. stoletju. V Ameriki je bila prva jablana posajena leta 1625, vendar smo Evropejci veliko večji jedci jabolk kot Američani.

Za Slovence je jabolko že od nekdaj pomembno, saj je jablana najpomembnejša sadna vrsta pri nas – 65 % vsega pridelanega sadja v Sloveniji predstavljajo prav jabolka.

Jabolko velja za enega izmed najbolj zdravih sadežev, ki naj bi človeku dajal vitalnost in mladost. Jabolka znižujejo povišan holesterol, uravnavajo maščobe in sladkor v krvi. So antioksidant, kar pomeni, da lovijo proste radikale v telesu in jih uničujejo.

Vsebnost hranilnih snovi v jabolku (približno 150 mg)

Voda 76 – 91 %
Suha snov 9 – 24 %
Ogljikovi hidrati, od tega sladkorji:
- fruktoza
- glukoza
- saharoza
22 g
60 %
25 %
15 %
Celuloza 1,2 – 3,3 %
Pektini 0,4 – 1,1 %
Organske kisline
pH vrednost
0,2 – 1,6 %
3 - 4
Maščobe
kot voščena prevleka plodu)
0,3 – 0,4 %
Vitamini v 100 g A (karotin) 54 IU
B1 (tiamin) 0,017 mg
B2 (riboflavin)
B3 (pantotenska kislina) 0,061 mg
B6 (piridoksin) 0,041 mg
Folati 3 mcg
H (biotin)
C (askorbinska kislina) 4,6 mg
E 0,18 mg
K 2,2 mcg
Minerali v 100 g Kalij 107 mg
Natrij 1 mg
Fosfor 11 mg
Kalcij 6 mg
Magnezij 5 mg
Železo 0,12 mg
Mangan 0,035 mg
Baker 0,027 mg
Cink 0,04 mg
Kalorična vrednost 100 g 52 – 64 kcal

Voda v plodovih jabolka nas odžeja, sladkorji pa so odličen vir energije. Celuloza krepi črevesne stene, pektini pa pomagajo pri zaščiti pred arteriosklerozo in miokardnim infarktom. Tanini preprečujejo driske, prav tako pa so pri prebavi zelo pomembne mineralne snovi, ki skupaj z organskimi kislinami regulirajo pH reakcije v krvi. Tanini s svojimi antiadhezijskimi lastnostmi varujejo zobe in dlesni, saj preprečujejo zlepljanje bakterij in s tem nastanek zobnih oblog. Kalij in natrij sta pomembna za ravnovesje vode v organizmu, normalno delovanje krvnega obtoka in živčnega sistema. Kalij v jabolku pomaga pri nižanju krvnega tlaka. Jabolka in jabolčni sok vežejo in odstranjujejo toksine iz človeškega organizma. Vitamini in encimi so pomembni zlasti v dietni prehrani. Največ vitaminov je v zunanji plasti jabolka, vsebnost se zmanjšuje proti peščišču (v olupku je 6-krat več vitamina C kot v mesu sadeža). Jabolko vsebuje tudi flavonoide, ki preprečujejo oksidacijo in jim pripisujejo koristi pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. Naj bi zmanjšali tudi nevarnost pojava pljučnega raka.

Na kakšen način si lahko pomagamo z jabolki?

  • Pitje jabolčnega soka trikrat dnevno na prazen želodec pripomore k boljšemu delovanju srca ( velja za sveže stisnjen sok ali sok iz kontrolirane izdelave, kjer postopek poteka brez zgoščevanja in dodajanja nepotrebnih dodatkov (kjer se vsi vitamini ohranijo), npr. dr. Steinberger
  • Ȉe hujšamo, na tešče popijmo kozarec vode z žličko ali dvema domačega jabolčnega kisa (to počnemo vsaj 1 mesec). Jejmo tudi čim več svežih jabolk med obroki.
  • Pečena kisla jabolka naj bi pomagala proti kašlju in bolečinam v prsih.
  • Eno do dve jabolki dnevno nam utrdita dlesni, vendar ju moramo uživati z olupkom. Ȉe imate dlesni neutrjene, bodo na začetku morda ob vgrizu krvavele. Ȉistite si jih z medzobno nitko, upobljajte zobno kremo in ustno vodo proti vnetju (npr. Dentaforce), da se bo vnetje čim prej umirilo.
  • Kuhana ali pečena jabolka oziroma jabolčni kompot se uporabljajo za boljšo prebavo.
  • Jabolka se uporabljajo tudi za boljše spanje, za pomirjanje in proti depresiji, še zlasti, če svež jabolčni sok pomešamo z medom. Pomaga tudi solata iz jabolk in banan, ki jo prelijemo z medom in limoninim ali pomarančnim sokom.
  • Naribana jabolka, v katera kanemo nekaj kapljic svežega limoninega ali pomarančnega soka in par kapljic olivnega ali mandljevega olja, uporabimo za obloge ožuljenih ali razjedenih delov kože, ki jih pokrijemo z gazo in pol ure pustimo na oboleli koži.
  • Jabolka, kuhana kakor kompot, vendar z manjšo količino vode in z dodatkom čaja ali svežega soka iz brezovih listov, se uporabljajo za dobro prekrvavitev lasišča in proti izpadanju las.
  • Platnene krpe, namočene v jabolčni kis, pomagajo proti revmatičnim bolečinam v sklepih.
  • Jabolka, skuhana v mleku, naj bi pomagala tudi pri blaženju posledic opeklin, če jih polagamo na prizadete dele kože; čeznje položimo platnene krpe in oblogo vsake toliko časa previdno menjamo.
  • 2 – 4 žličke jabolčnega kisa, razredčenega v kozarcu vode, naj bi pregnalo vnetje ledvic.
  • Mazanje 5 - 6 krat dnevno s čistim jabolčnim kisom naj bi pregnalo mozoljčke in ranice.
  • Pitje kozarca vode s koščkom kvasa, žličko medu in 1 – 2 žličkama jabolčnega kisa na tešče naj bi krepilo odpornost in pripomoglo k boljši koncentraciji.

Pridelava in škropljenje jabolk

Poznamo tri načine pridelave jabolk: konvencionalno, integrirano in ekološko pridelavo.

Konvencionalna pridelava sadja je pridelava, pri kateri je glede uporabe kemičnih sredstev, gnojil in ostalih ukrepov najmanj omejitev.

Integrirana pridelava sadja je naravi prijaznejša od konvencionalne. Uporaba mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin je manjša, se pa še vedno uporabljajo številna kemična sredstva vključno s herbicidi.

Ekološka pridelava je pridelava, ki spoštuje naravo in njene sisteme. Zmanjšuje negativen vpliv kmetovanja na okolje, hrana, pridelava na ekološki način, pa je kakovostna in zdrava. Prednost imajo naravni ukrepi pred agrotehničnimi in fitofarmacevtskimi. Uporabljajo se lahko izključno naravna škropiva in gnojila.

Slovenska jabolka naj bi bila bolj škropljena kot jabolka v tujini, zato v tem primeru ne bi veljalo slediti nasvetu, da kupujmo slovensko. V več kot 80 % so slovenska jabolka škropljena, o tem pričajo podatki iz leta 2008 Inštituta za trajnostni razvoj podeželja. Vrednosti naj sicer ne bi presegale dovoljenih, vendar pa je ta meja postavljena bolj politično kot pa zaradi skrbi za zdravje posameznika. Poleg tega se jabolka velikokrat škropijo s koktajlom škropiv ravno zaradi tega, da se pri vsakem posameznem škropivu ne preseže dovoljena meja. Strokovnjaki sicer zagovarjajo mnenje, da so škropiva potrebna, da sadja ne napadejo škodljivci in bolezni ter da se takšno sadje, ki je lepo, bleščeče, brezhibno, bolje prodaja, kaj pa škodljivost?

Kupujte ekološko

V ekološki pridelavi sadjarji uporabljajo škropiva in gnojila, ki so naravnega porekla in naravi prijaznejša. Takšna živila so najvišje kakovosti, z visoko vsebnostjo hranilnih snovi, rudnin in vitaminov. Tudi sadike rastlin naj bi bile že od začetka ekološko vzgojene. Brez dvoma je ekološko pridelano sadje veliko manj škodljivo in bolj zdravo kot pridelano na ostala dva načina. Pa vendar naj bi koristi jabolk za zdravje, četudi so škropljena, pretehtale škodljivost učinkov škropiv in gnojil.

Besedilo: Urška Živko

Viri:
OŠ Šoštanj raziskovalna naloga: So jabolka, ki jih uživamo, zares zdrava?
www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200804881.pdf
www.pozitivke.net
www.zazdravje.net

© 2006-2017 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.