Enciklopedija rastlin

Pšenica


Pšenica (Triticum L.) iz družine trav

Latinsko ime za pšenico je Triticum L., vendar tega poimenovanja nimamo ravno v ušesu. Dosti pogosteje srečamo pri vsakodnevnem pregledovanju embalaž živil angleško poimenovanje »wheat« ali nemško »Weizen«.

Rastlino lahko nekoliko opišemo že na osnovi razvrstitve v družino trav. Gre za enoletnico, ki uspeva po vsem svetu, ne vemo pa zagotovo, od kod izvira. Literaturni viri navajajo, da so jo gojili že pred več kot 10.000 leti, morda celo pred 50.000 leti. Zagotovo lahko rečemo le, da gre za najpomembnejše žito in kulturno rastlino na sploh in sicer tako po zasejani površini kot tudi glede pomena, ki ga ima v naši prehrani.

Rastlina zraste do višine 1,5 metra. Ima šopaste korenine, ki ne rastejo globoko. Steblo rastline je tanko in ima jasno odebeljene ojačitve, ki jih imenujemo kolenca. Na vrhu stebla se razvije klas, ki ga tvorijo enostavna socvetja, imenovana klaski. Glede na število klaskov v klasu lahko sklepamo na količino pridelka. Tiste sorte pšenice, ki imajo manj kot 18 klaskov na klas, veljajo za slabe.

Glede gojenja je pšenica še najbolj občutljiva na kakovost tal – ustrezajo ji nevtralna ali rahlo alkalna tla, bogata s humusom, medtem ko na temperaturne spremembe ni tako občutljiva, če le nihanja niso preveč ekstremna in sunkovita.

Zrno pšenice vsebuje od 8-15% vode, 10-15 % beljakovin, do 2% maščob ter kar 68-74% ogljikovih hidratov. Glavna beljakovina v pšeničnem zrnu je zloglasni gluten, ki spada med pogoste alergene. Od vitaminov omenimo: provitamin A, vitamin B1, B2, B5, B6, B9, vitamin D in E, med minerali pa so po vsebnosti pomembnejši kalij, kalcij in železo.

Uporaba pšenice je najbolj razširjena v prehranski industriji. Večino je zmeljejo v moko, nekaj se je uporabi za industrijsko pridobivanje škroba, sladkorja in alkohola. Iz kalčkov tudi iztiskajo olje, ki je bogato z vitaminom E, medtem ko so zmleta pražena zrna odlična kot kavni nadomestek.

Uporaba pšenice za zdravljenje ni tako pomembna, ima pa lahko pozitivne učinke in sicer predvsem v smislu prehranjevanja s polnozrnatimi izdelki iz pšenice. Balastne snovi, ki jih najpogosteje pojmujemo kar pod imenom otrobi, pospešujejo prebavo ter pripomorejo k mehkejši konsistenci blata. Zrnje se lahko uporabi tudi zunanje za namen čiščenja kože, za kopeli in mehčanje suhe, hrapave kože. Morda se niti ne zavedamo, da posredno sestavine pšenice pogosto najdemo med pomožnimi snovmi v tabletah, kjer se uporablja škrob kot pomožna snov in polnilo. Olje pšeničnih kalčkov je dober naravni vir vitamina E. Lahko ga uživamo, koristno pa je tudi nanašanje direktno  na kožo, predvsem pri težavah s suho kožo ali za preprečevanje nastanka strij med nosečnostjo.

Ali ste vedeli …

    … kaj pomenijo oznake tip 400, 500, 800 … na moki?

(tip 400 in 500 = bela moka, tip 850 = polbela moka, tip 1100 = črna moka)

    …  da bi lahko bili pšenični izdelki (ne iz bele moke!) zaradi hranljivosti, pestrosti vitaminov ter mineralov in balastnih snovi popolno živilo

… da pretiravanje nikoli ni dobro. Dokaz: pri dolgotrajnih enostranskih dietah lahko zaradi pretiranega prehranjevanja z otrobi pride do prebavnih motenj.

Viri:

Besedilo: Rebeka Koželj

© 2006-2017 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.