Hmelj

Hmelj (Humulus lupulus L.) iz družine konopljevk (Cannabinaceae)

je ovijalka, ki raste tudi pri nas, ampak le na plantažah v Savinjski dolini.

Rastlina iz korenike pomladi požene 3 do 6 stebel, na katerih so kaveljčki, s pomočjo katerih se vzpenja, ko raste. Za pripravke iz hmelja se uporabljajo le ženska socvetja, iz katerih se razvije hmeljev storžek. Rastlina cveti od junija do avgusta, obirajo pa jo pozno poleti, ko storžki popolnoma dozorijo.

V ljudski medicini je znana uporaba hmelja za čiščenje krvi in za pomirjanje. V proizvodnji piva so ga začeli uporabljati v osmem stoletju.

Za namen zdravljenja se uporablja ženska socvetja, ki vsebuje grenčine ter eterično olje s hlapnim metilbutenolom, za katerega so ugotovili, da ima pomirjevalni učinek.

Tradicionalna fitoterapija uporablja pripravke iz hmelja kot tonike – torej za zmanjševanje telesne in duševne utrujenosti, kot diuretik, ter kot sestavni del grenčic. Šele v zadnjih desetletjih se bolj uveljavlja tudi uporaba kot pomirjevala. Tako hmelj pogosto srečamo kot sestavino v zdravilnih čajih s pomirjevalnim učinkom, v obliki tradicionalnega zdravila rastlinskega izvora pa je v Sloveniji registriran pod imenom Dormeasan v kombinaciji z baldrijanom.

Ali ste vedeli:

• Da se hmelj pri rasti ovija v smeri urinega kazalca za razliko od večine drugih ovijalk?
• Da so za pripravo piva in v zdravilne namene uporabne le ženske rastline?
• Da je hmelj v ljudski medicini znan pod imenom falon?
• Da hmeljeve storžke polnijo tudi v vzglavnike z namenom lažjega uspavanja?

Viri:

• Petauer Tomaž. Leksikon rastlinskih bogastev. 1. izdaja. TZS. Ljubljana, 1993
• Kreft Samo, Kočevar Glavač Nina. Sodobna fitoterapija. Slovensko farmacevtsko društvo. Ljubljana, 2013.

Rebeka Koželj, mag. farm.