Enciklopedija rastlin

Baldrijan


Baldrijan (Valeriana officinalis) iz družine špajka (Valeriana)

Baldrijan ali z drugim imenom zdravilna špajka (Valeriana officinalis L.) je edina zdravilna vrsta iz rodu špajka (Valeriana) pri nas v Sloveniji. Je trajnica, ki doseže višino od 50 do 150 cm, ustrezajo pa ji predvsem vlažna, močvirnata tla. Rastlina cveti med junijem in avgustom in ima kobulasto socvetje belo – rožnate barve.

Baldrijan je zdravilna rastlina, ki je v Evropi zelo popularna, saj je znana njena uporaba že iz 17. stoletja. Za namen zdravljenja se uporablja uprašena korenina, ki vsebuje eterično olje s seskviterpeni valerenske in acetoksivalerenske kisline, vendar pa še vedno ni znano, katere učinkovine so odgovorne za njeno delovanje.

V ljudski medicini je znana uporaba baldrijana predvsem proti nemirnosti, nespečnosti, razdražljivosti pred menstruacijo, pri težavah z želodcem zaradi živčnosti, dodajali pa so ga tudi v pelinkovec in uporabljali kot začimbo.

Danes je uporaba baldrijana indicirana za težave kot so nemir, razdražljivost, stres ter blage motnje spanja. V tradicionalni fitoterapiji je poznan predvsem kot sestavina zdravilnih čajev, medtem ko se v obliki registriranih zdravil uporablja vodno-etanolni izvleček, ki se ga vgradi v kapsule ali tablete.

Do leta 2000 je bilo opravljenih kar nekaj kliničnih raziskav s pripravki na osnovi izvlečka  baldrijana, ki so potrdile njegovo zdravilno delovanje, vendar le ob rednem in dovolj dolgem jemanju. Opozoriti je namreč potrebno, da baldrijan nima akutnega učinka, pač pa lahko učinke jemanja zaznamo šele po nekaj tednih.

Ali ste vedeli:

  • da pripravki iz baldrijana po do sedaj znanih podatkih ne povzročajo odvisnosti in bi bili zato lahko primernejša prva izbira pred zdravili na recept?
  • da spada baldrijan v družino špajkovk, v kateri je tudi vsem dobro poznani motovilec?
  • da je baldrijan znan tudi pod drugimi imeni, kot so: božjastnica, božji bič, hajdina, mačja trava, srčna zel …?

Viri:

  • Petauer Tomaž. Leksikon rastlinskih bogastev. 1. izdaja. TZS. Ljubljana, 1993
  • Kreft Samo, Kočevar Glavač Nina. Sodobna fitoterapija. Slovensko farmacevtsko društvo. Ljubljana, 2013.

Rebeka Koželj, mag. farm.

© 2006-2017 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.