Enciklopedija rastlin

Peteršilj


Peteršilj (Petroselinum crispum)

Navadni peteršilj ali peteršilj, kot mu po domače pravimo, je svetlozelena, dvoletna zel, ki se vsakodnevno uporablja kuhinji. Uporabimo lahko list, ki ima blažjo aromo, pa tudi steblo ali korenino.

Skozi zgodovino so peteršilj uporabljali v zdravilne (ljudsko zdravilstvo), kulinarične in druge namene. Že vse od časov starih Rimljanov velja za živilo, ki koristi zdravju. Njegovi pradomovini sta Sredozemlje in južna Evropa. Danes ga veliko pridelajo tudi v Rusiji, Indiji, Severni Ameriki in drugod po svetu.

Botanične značilnosti

Peteršiljeva korenina je vretenasta, 20 centimetrov dolga in dva centimetra debela. Iz nje poganjajo vlaknaste koreninice. Steblo je v zgornji polovici razvejeno, vejice pa preraščajo osrednji kobul. Temnozeleni, svetleči in včasih močno nakodrani listi imajo dolge peclje. Obtalni in stebelni so (razen najvišjih) po obrisu trikotni in dvakrat peresasto deljeni, najvišji pa urezani v tri krpice ali vsaj globoko in neenakomerno nazobčani. Na vrhu stebla so listi dlanasto razdeljeni v tri celorobe ali trokrpe, podolgasto suličaste lističe. Kobul sestavlja od 10 do 20 pecljev, ovojek pa le dva listka. Drobni zelenkasto rumeni cvetovi so v kobulastih socvetjih.

Uporaba v zdravilne namene

Čaj peteršilja se pri nas pogosto uporablja kot diuretik. Kitajski in nemški zeliščarji priporočajo čaj iz peteršilja za nadzor krvnega tlaka, Čerokeški Indijanci pa ga uporabljajo kot tonik za okrepitev mehurja. Pogosto se uporablja tudi kot emenagog.

V medicinske namene iz pravega peteršilja pridobivamo dve drogi: plod peteršilja (Petroselinum fructus) in korenino peteršilja (Petroselinum radix). Peteršilj naj bi diuretično učinkoval tako, da zaviralno deluje na encim, imenovan Na+/K+-ATP-aza, in tako vpliva na izločanje kalija iz telesa, kar še poveča izločanje vode. Kliničnih raziskav, ki bi potrdile diuretični učinek peteršilja, še niso izvedli. Kljub temu ga je nekdanja nemška Komisija E odobrila za uporabo v te namene. Priporočajo 2 g korenin ali plodov, prekuhanih 10 – 15 min v 150 ml vode trikrat dnevno.

V nosečnosti se je potrebno izogibati večjih količin peteršilja, saj učinkovina apiol, ki jo peteršilj vsebuje, stimulira krčenje maternice.

Pripravila Urška Živko, mag. farm.

Vir:

  • Wikipedia       
  • Kreft S., Lunder M. Rastlinski pripravki pri infekcijah urogenitalnega trakta. Farm Vest 2011; 62: 87 – 95.

© 2006-2017 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.