Boraga ali zvezdna roža (Borago officinalis)
Botanične značilnosti
Je enoletnica, ki zraste do 70 cm visoko. Listi so široki in usnjati, imajo kiselkast, nekoliko kumaram podoben okus. Rastlina cveti v začetku poletja z značilnimi modrimi cvetovi, radi jo obiskujejo opraševalci. Semena so črne jagode, podobne brinovim.
Uporaba
V zdravilne namene se uporabljata zel in olje iz semena. Zel se priložnostno rabi v solatah in juhah. Boragu pripisujejo znojilne, krepilne in protivnetne lastnosti, naj bi pomirjal tudi kašelj in spodbujal nastajanje mleka pri doječih materah. Nekoč so z boragom zdravili vročino, kašelj in potrtost. Boragovo olje je lahko nadomestek za svetlinovo, saj je bogat izvor gamalinolenske kisline, ki se priporoča kot dodatek k prehrani pri stresu, starosti, hujšanju, podhranjenosti, virusnih okužbah, raku, sladkorni bolezni, srčno-žilnih motnjah, zvišanem holesterolu, nikotinski zasvojenosti, prepitosti, jetrni oslabelosti in nekaterih vnetnih spremembah na koži, tudi luskavici.
Opozorila
Borago vsebuje majhno količino hepatotoksičnih nenasičenih pirolizidinskih alkaloidov, ki so v večjih količinah strupeni za ljudi in živali (vsebuje jih tudi gabez, ameriški slamnik pa vsebuje nestrupeno vrsto pirolizidinskih alkaloidov). Zaradi tega dolgotrajna raba ni priporočljiva. Bolniki z epilepsijo naj uporabljajo boragovo olje previdno, ker lahko sproži epileptični napad. Zaradi pomanjkanja dokazov o nestrupenosti ga naj ne uporabljajo doječe matere.
Pripravila Urška Živko, mag. farm.
