Enciklopedija rastlin

Navadni brin


Navadni brin (Juniperus communis) iz družine cipresovk (Cupressaceae)

Navadni brin je rastlina, ki raste v Evropi, severni Aziji in Severni Ameriki. V nekaterih evropskih državah, na primer, v Avstriji, Nemčiji, je v celoti ali delno zaščiten. Je najbolj razširjena vrsta med olesenelimi rastlinami. Vrsta je iz rodu brin (Juniperus), spada v družino cipresovke (Cupressaceae).

Uporabljajo se jagode brina, ki so sestavni del zbirke začimb vsake kuharice tudi pri nas.

Po naši zakonodaji spadajo brinove jagode v kategorijo H, hrana, ostali deli rastline, za katere pa še ni dovolj dokazov o njihovi strupenosti, pa v skupino Z, s čimer se omeji njihova uporaba na registrirana zdravila.

Botanične značilnosti

Brin je grm ali nizko drevo, ki pa lahko zraste tudi do 10 metrov. Listi so igličasto oblikovani, držijo se v vrtincih po tri. Listi so zeleni. Brin je dvodomna rastlina, kar pomeni, da so moške in ženske rastline ločene. Storži, v katerih so semena, so jagodičasti, dozorijo v letu in pol. Sprva so zeleni, na koncu pa postanejo škrlatno črni z modro ovojnico. Storži imajo tri, občasno pa tudi šest združenih lusk in vsaka luska ima eno seme. Semena zaužijejo ptice, ki prebavijo mesnate luske in trda semena izločijo z blatom.

Ker je brin zelo razširjena vrsta, je tudi zelo raznolika. Obstaja več podvrst, med katerimi so najpomembnejše Juniperus communis, subsp. communis (navadni brin), Juniperus communis, subsp. alpina (alpski brin). Podvrste imajo še različne variacije, predvsem glede na geografsko lego.

Uporaba

Brin se najbolj razširjeno uporablja v kuhinji, posušene brinove jagode se uporabljajo kot dodatek raznim jedem, npr. enolončnicam, golažem, raznim omakam k mesu. Pred uporabo se navadno zdrobijo, da sprostijo več arome. Brinovi storži se uporabljajo za aromatizacijo žgane pijače gin. V Skandinaviji brinov les uporabljajo pri izdelovanju škatel za majhne količine živil ter za izdelavo lesenih jedilnih nožev. 

Uporaba v ljudskem zdravilstvu

Brin požene na vodo, razkužuje, spodbuja izločanje želodčnih sokov, odganja vetrove. Blaži tudi revmo. Ker žene na vodo, se uporablja pri vnetjih mehurja. Najpogosteje se ga v zdravilne namene uživa v obliki čaja.

Novejše raziskave kažejo, da naj bi eterična olja v brinu bila tista, ki imajo učinek na mehur. Izvlečki naj bi zmanjšali plodnost, vendar pa naj bi tudi znižali nivo sladkorja v krvi, zavrli vnetje in delovali protivirusno in protiglivično.

Opozorilo

Možno je zaslediti, da je brin strupen. V tem primeru ne gre za navadni brin, ampak za smrdljivi brin.

V nosečnosti je uporaba brina prepovedana, saj bi lahko morda povzročil splav. Prav tako se uporaba brina ne svetuje bolnikom z ledvično odpovedjo in sladkornim bolnikom, saj bi vpliv na znižanje sladkorja v krvi lahko motil uravnavanje sladkorja z zdravili.

Pripravila Urška Živko, mag. farm.

© 2006-2017 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.