Koristni članki

Okužba sečil in njeno zdravljenje


Okužba sečil (infekcije sečil, infekcije urinarnega trakta, uroinfekti, tudi vnetje sečil) sodi med najpogostejše bakterijske okužbe in se mnogo pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških. Pojavnost je največja pri ženskah v rodni dobi. Okužba sečil je lahko akutne in kronične, poleg bakterij pa jo lahko povzročijo tudi glive, virusi in paraziti. Najpogosteje jo povzroča bakterija Escherichiae coli (E. coli).

okužba sečilOkužba sečil

Glede na mesto vnetja razlikujemo med okužbami spodnjih sečil (cistitis, uretritis, prostatitis) in okužbami zgornjih sečil (akutni pielonefritis, ledvični in obledvični absces).

Pri zdravljenju je pomembno najprej opredeliti, ali je okužba sečil nezapletena ali zapletena. Nezapletene okužbe, kot že ime pove, lažje ozdravimo in se navadno pojavijo pri mlajših, nenosečih ženskah. Zapletena okužba sečil pa zahteva več laboratorijskih preiskav ter običajno tudi podaljšano zdravljenje. Verjetnejša je pri bolnikih, pri katerih okužba traja več kot 7 dni, pri moških, nosečnicah, starostnikih, bolnikih s sladkorno ali ledvično boleznijo, imunsko oslabelih ljudeh, pri tujkih v sečilih (katetri), po uroloških posegih ali nedavnem zdravljenju z antibiotiki. Neustrezno zdravljena zapletena okužba sečil lahko vodi do raznih zapletov (akutna ledvična odpoved, izguba ledvice, sepsa, v najhujšem primeru celo smrt).

Okužba sečil – kako jo zdraviti?

Okužba sečil se običajno zdravi z antibiotiki, ki jih izkustveno predpiše zdravnik. Izbira antibiotika in trajanja terapije sta odvisna od mesta okužbe, zapletenosti le-te, starosti in spola bolnika. Največkrat se bolniki pozdravijo že pri prvem zdravljenju z antibiotikom, najpogostejši vzrok neuspešnega zdravljenja pa je odpornost povzročitelja na uporabljeno učinkovino. Okužba sečil se lahko ponovi po nekaj dneh ali tednih. Pogostnost ponovitve je 25 % pri mlajših ženskah. Vzrok je nepopolno ozdravljena okužba sečil, slabša obrambna sposobnost organizma, spremembe v normalni bakterijski flori med protimikrobnim zdravljenjem, kolonizacije bakterij v predelu ob sečnici. Pri ženskah, pri katerih se okužba sečil ponovi več kot trikrat letno, se svetuje preventivno zdravljenje.

Okužba sečil in njeno preprečevanje

Kronična okužba sečil pomeni, da se le-ta ponovi vsaj trikrat v enem letu. Pogosteje se to dogaja mladim ženskam, ki so spolno aktivne, ki kot metodo kontracepcije uporabljajo diafragmo ali spermicidna sredstva. Pri ženskah v menopavzi lahko pomanjkanje estrogena spremeni nožnično floro in poveča kolonizacijo E. coli. V teh primerih se zdravnik velikokrat odloči za preventivno zdravljenje z antibiotikom, ki traja vsaj 6 mesecev.

Okužba sečil in samozdravljenje z rastlinskimi pripravki

Okužba sečil se lahko zdravi tudi z zdravilnimi rastlinami, ki delujejo na več načinov. Vednozeleni gornik ima direktno protibakterijsko delovanje, ameriška brusnica preprečuje vezavo bakterij na sluznico, kopriva in breza pa delujeta diuretično in pri okužbah pomagata zaradi povečanega izpiranja sečnih poti. Rastlin, ki se tradicionalno uporabljajo, je še več, vendar so zgoraj omenjene tiste, ki imajo največ kliničnih dokazov in jim je Evropska agencija dovolila navedbo o uporabi v monografiji.

Zlata rozga (Solidago virgaurea)

Okužba sečil in zlata rozga: Pripravki iz zeli zlate rozge se uporabljajo pri vnetnih boleznih sečil, dodatnem zdravljenju bakterijskih okužb sečil ter preventivnem zdravljenju ponavljajočih se bakterijskih okužb sečil. Učinkovine v zlati rozgi delujejo tako, da spodbujajo izločanje urina in tako izpiranje sečne poti. Zato se lahko uporablja tudi pri ledvičnih kamnih in nagnjenosti k nastajanju peska.

Evropska agencija za zdravila je v monografiji odobrila »tradicionalno rabo za povečanje količine urina ter dodatno pomoč pri terapiji manjših težav s sečili.«

Njivska preslica (Equisetum arvense)

Okužba sečil in njivska preslica: Čaj njivske preslice se tradicionalno uporablja za pospeševanje izločanje urina pri boleznih ledvic in mehurja. Čeprav je o neželenih učinkih malo podatkov, bi lahko bilo zaužitje večjih količin toksično.

Evropska agencija za zdravila je v monografiji odobrila »tradicionalno rabo za povečanje količine urina ter dodatno pomoč pri terapiji manjših težav s sečili.«

Breza (Betula pendula)

Okužba sečil in breza: Breza pospešuje nastajanje urina. V zdravilne namene se uporabljajo listi breze. Kljub obetavnim kliničnim raziskavam, ki so dokazale učinkovitost breze pri okužbah sečil, je Evropska agencija za zdravila v svoji monografiji o brezi odobrila samo »tradicionalno rabo za povečanje količine urina kot dodatno pomoč pri terapiji manjših težav s sečili.«

Kopriva (Urtica dioica)

Okužba sečil in kopriva: V zdravilne namene se uporabljajo listi in zel koprive. Listi koprive se sicer uporabljajo kot pomožno sredstvo pri lajšanju simptomov artritisa, artroze in revmatskih obolenj. To delovanje podpirajo številne klinične raziskave. Uporabljajo pa se tudi kot diuretik in sicer za povečanje izločanja vode pri vnetnih obolenjih spodnjega urinarnega trakta. Pri zdravljenju se priporoča uživanje čaja iz koprive trikrat do štirikrat dnevno po eno skodelico. Čaj pripravimo tako, da prelijemo približno 4 žlice (3 g) koprive s 150 ml vrele vode in pustimo stati 10 – 15 min.

Evropska agencija za zdravila je v svoji monografiji o koprivi odobrila »tradicionalno rabo za povečanje količine urina kot dodatno pomoč pri terapiji manjših težav s sečili«.

Vednozeleni gornik (Arctostaphylos uva-ursi)

Okužba sečil in vednozeleni gornik: Vednozeleni gornik v listih vsebuje arbutin in metilarbutin, ki sta brez učinka, šele v alkalnem urinu pa nato razpadata v hidrokinon in metilhidrokinon in tako delujeta antiseptično. Izvleček listov vednozelenega gornika naj bi deloval tudi preko vpliva na hidrofobnost bakterijske stene in posledično na sposobnost vezave mikrobov na gostiteljske celice, kar je bistvenega pomena pri okužbah s po Gramu negativnimi bakterijami.

Vednozeleni gornik se uporablja za zdravljenje okužb spodnjega urinarnega trakta (cistitisa), ko zdravljenje z antibiotiki ni potrebno. Zdravljenje z vednozelenim gornikom naj ne bi trajalo več kot 14 dni. Dovoljen dnevni odmerek je štirikrat po 3 g droge, pripravljene kot čaj v 150 ml vode. Pri pripravi vročega čaja se lahko v čaj sprostijo tanini, učinkovine, ki lahko povzročijo prebavne motnje. Zaradi tega se priporoča hladna maceracija. Med jemanjem pripravkov iz vednozelenega gornika se priporoča zmanjšati vnos hrane živalskega izvora ali zaužiti eno žličko sode bikarbone dvakrat dnevno, da zagotovimo alkalnost urina.

Vednozeleni gornik ni primeren za nosečnice, doječe matere in otroke, mlajše od 12 let.

Neželeni učinki so redki, predvsem se pojavljajo prebavne težave, slabost in bruhanje.

Kljub mnogim kliničnim študijam je Evropska agencija za zdravila v svoji monografiji o vednozelenem gorniku odobrila samo »tradicionalno rabo za zdravljenje zgodnjih znakov blage okužbe urinarnega trakta, kot je pekoč občutek med uriniranjem in/ali pogosto uriniranje.«

Ameriška brusnica (Vaccinium macrocarpon)

Okužba sečil in preprečevanje ponavljajočih se okužb s sokom ameriške brusnice: Sok ameriške brusnice in pripravke iz posušenih plodov uporabljamo za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil. Iz zrelih plodov pripravljamo osvežilne napitke, sladice in marmelado.

Raziskave ameriške brusnice in njenega delovanja na sečne poti znanstveniki izvajajo že od leta 1966. Nekatere so pokazale, da je ameriška brusnica učinkovita pri zdravljenju okužb sečnih poti, medtem ko pri drugih ni bilo statistično značilne razlike med placebo skupino in skupino, ki je prejemala ameriško brusnico. In pregleda širokega spektra kliničnih preizkušanj je mogoče zaključiti, da ima zaradi preprečevanja prijemanja bakterij na sluznico ameriška brusnica koristno vlogo pri preprečevanju okužb sečil pri nekaterih populacijah. Močni dokazi so predvsem pri populaciji spolno aktivnih mladih žensk s ponavljajočimi se okužbami. Pri starejših bolnikih sok ameriške brusnice zmanjša pojavnost bakterij v urinu. Pri ostalih bolnikih pa raziskave niso pokazale koristnega delovanja. So pa nekatere od teh raziskav izvedene na ne dovolj dodelan način, zato bi za prave zaključke potrebovali še kakšne ustrezno načrtovane raziskave.

Pripravila Urška Živko, mag. farm.

Kerec Kos M. Zdravljenje bakterijskih okužb urogenitalnega trakta. Farm Vest 2011; 62: 81 – 86.

Kreft S., Lunder M. Rastlinski pripravki pri infekcijah urogenitalnega trakta. Farm Vest 2011; 62: 87 – 94.

© 2006-2017 FARMEDICA d.o.o. Ljubljana. Vse pravice pridržane. Izvedba Futurmedia.